Pričanje vere: Pomen in pogoji

Ašhadu an la ilaha illa Allah, wa ašhadu anna Muhammadan rasulullah (pričam, da ni nobenega božanstva vrednega čaščenja, razen Allah in da je Muhammad Allahov Poslanec)

Zakaj izjava ‘’La ilaha illa Allah’’?

• Zato ker je to prva dolžnost muslimana. Torej, kdor ima namen sprejeti islam, mora razglasiti svojo vero in verovati v njo.
• Zato ker bo vsak, ki jo iskreno izgovori in vanjo veruje ter s tem išče Allahovo zadovoljstvo, rešen pred Peklom. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: ‘’Allah je prepovedal Pekel vsakomur, ki reče: ‘Nihče ni vreden čaščenja, razen Allaha,’ in s tem išče Allahovo zadovoljstvo.’’ (Sahih Al-Buhari: 415)
• Zato ker bo vsak, ki umre, medtem ko veruje vanjo, sprejet v Raj. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: ‘’Kdor umre ob spoznanju, da ni božanstva, razen Allaha, bo vstopil v Raj.’’ (Musnad Ahmad: 464)
• Zato ker je poznavanje njenega pomena in zapovedi nedvomno največja in najpomembnejša dolžnost muslimana.

Pomen La ilaha illa Allah

To pomeni, da nihče ni vreden biti čaščen, razen Allaha. Ta izjava negira obstoj vsakršnega drugega božanstva poleg Allaha in potrjuje, da je Allah edini Resnični Bog vreden čaščenja.

Arabska beseda ilah (bog) se nanaša na vsako bitje, ki je čaščeno. Torej, kdor časti nekaj, je v bistvu to vzel za boga poleg ali namesto Allaha. Vsa takšna božanstva so lažna, razen edinega Boga – Allaha, resničnega Boga in Stvarnika.

Torej izključno Allah je vreden čaščenja. Samo Njega morajo človeška srca častiti z največjo ljubeznijo, poveličevanjem, ponižnostjo in strahom, ter samo Nanj se mora zanašati in Ga klicati. Nikogar se ne bi smelo klicati, prositi za pomoč ali se zanašati nanj, razen Allaha. Molitve in žrtvovanja morajo biti ponujene izključno Njemu in On bi moral biti čaščen z vso iskrenostjo. Kuran pravi: ‘’Zapovedano jim ni bilo nič drugega kot to, da častijo samo Allaha, da Mu iskreno izpovedujejo vero.’’ (Sura Al-Bajjina, 98:5)

Tisti, ki iskreno častijo Allaha, sledijo zapovedim pričanja vere, bodo zagotovo živeli srečno življenje, saj le v čaščenju izključno Allaha, srca najdejo mir in resnično zadovoljstvo. Kuran pravi: ‘’Kdor dela dobra dela, naj bo moški ali ženska, medtem ko je vernik, potem mu bomo zagotovo dali dobro življenje.’’ (Sura An-Nahl, 16:97)

Dva glavna dela La ilaha illa Allah

Ta velika izjava je sestavljena iz dveh delov, ki ju morate spoznati, da bi razumeli njen pomen in pogoje:

Vsa dejanja čaščenja morajo biti usmerjena izključno Allahu; kdor neko dejanje čaščenja usmeri nekomu drugemu poleg Allaha, je striktno rečeno nevernik.

Kuran pravi: ‘’In kdor kliče poleg Allaha še drugega boga brez kakršnegakoli dokaza o njem, ta bo pred svojim Gospodarjem polagal račun, neverniki zares ne bodo uspeli!’’ (Sura Al-Mu’minun, 23:117)

Pomembnost La ilaha illa Allah je skupaj s svojima dvema glavnima deloma omenjena v naslednjem verzu: ‘’Kdor zavrača lažna božanstva in veruje v Allaha, se je oprijel najčvrstejše vezi, ki se ne bo prekinila.’’ (Sura Al-Bakara, 2:256) Besede ‘’kdor zavrača lažna božanstva’’ predstavljajo pomen prvega dela pričanja vere, La ilaha; medtem ko besede ‘’in veruje v Allaha’’ predstavljajo pomen njegovega drugega dela, illa Allah.

Pričanje, da je Muhammad Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim)

Kdo je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim)?

Njegovo rojstvo

Poslanec Muhammad (mir in blagoslov z njim) je bil rojen v Meki leta 570 po Kr. Njegov oče je umrl pred njegovim rojstvom in tudi njegova mati je umrla, ko je bil še mlad. Zato je zanj skrbel njegov dedek po očetovi strani Abdul-Muttalib. Po smrti njegovega dedka pa je zanj skrbel Abu Talib, eden od stricev po očetovi strani.

Njegovo življenje in vzgoja

Muhammad (mir in blagoslov z njim) je štirideset let pred prejetjem razodetja živel v plemenu Kurejš iz Meke, v katerega je bil tudi rojen. V tem obdobju (570-610 po Kr.) je postal zaradi svoje poštenosti in izjemnih vrlin med svojimi ljudmi, znan kot As-Sidik Al-Amin (iskren in zaupanja vreden). Delal je kot pastir in kasneje kot trgovec. Pred prihodom islama je ohranjal čisto monoteistično verovanje Poslanca Abrahama, hanifa, s tem, da je častil izključno Allaha, ne da bi Mu pripisoval kakršnekoli partnerje in zavračal čaščenje idolov ter poganske prakse.

Njegova misija

Ko je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) dopolnil štirideset let, se je redno umikal v votlino Hira’ na vrhu gore Nur na obrobju Meke v današnji Savdski Arabiji, kjer je meditiral in častil Allaha. Takrat je začel prejemati razodetja od Allaha. Prvi verzi, ki jih je prejel, so bili: ‘’Beri v imenu svojega Gospodarja, ki ustvarja, ustvarja ljudi iz Alak! Beri! Zares je tvoj Gospodar Najplemenitejši, poučil je s peresom, poučil je človeka, česar ni vedel.’’ (Sura Al-’Alak, 96:1-5) Ti verzi so vodili v novo obdobje znanja, branja, svetlobe in usmeritve. Kuranska razodetja so se nadaljevala do njegove smrti triindvajset let kasneje.

Začetek njegove misije

Po treh letih tajnega pridiganja je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) preživel še deset let javnega pridiganja islama. V tem obdobju so bili on in njegovi družabniki podvrženi vsem oblikam nepravičnosti in preganjanja s strani poganov Kurejšev. Ni obupal, temveč se je med sezono romanja začel predstavljati romarjem, ki so prišli iz različnih plemen in jih pozival v novo vero. Romarji iz Medine so sprejeli islam in kmalu zatem so se muslimani postopno pričeli seliti v njihovo mesto.

Njegova selitev

Ko je bil star triinpetdeset let se je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) preselil v Medino, ki se je takrat imenovala Jatrib, v letu 622 po Kr., saj so ugledneži Kurejšev načrtovali njegov umor. Tam je preživel deset let, pozival ljudi v islam in muslimanom zapovedoval molitev, Zakat ter ostale islamske obrede.

Njegov trud v širjenju islama

Po njegovi selitvi v Medino (622-623 po Kr.) je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) položil temelje za islamsko civilizacijo in določil vidike muslimanske družbe. Izkoreninil je plemensko fanatičnost, širil znanje, vzpostavil načela pravičnosti, poštenosti, bratstva, sodelovanja in organiziranosti. Nekatera plemena so poskušala končati širjenje islama enkrat za vselej, kar je vodilo v številne spopade in vojne, vendar je Allah podprl Svojega Poslanca in naredil vladavino islama superiorno. Zatem so ljudje v Meki in v večini mest ter plemen na Arabskem polotoku prostovoljno in množično začeli vstopati v to veliko vero, popolnoma prepričani, da je resnična vera..

Njegova smrt

V lunarnem mesecu Safar, leta 11 po hidžri (junij 632 po Kr.), ko je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) razširil sporočilo islama in je Allah izpolnil Svojo obljubo muslimanom s tem, ko je izpopolnil Svojo vero zanje, je Poslanec (mir in blagoslov z njim) dobil nenadno vročino, ki je vodila v njegovo smrt na ponedeljek Rabi’ Al-Avval leta 11 po hidžri. (8. junij 632 po Kr.) v starosti 63 let. Pokopan je bil, kjer je umrl, v stanovanju svoje žene Aiše – ki danes stoji v Poslančevi mošeji v Medini.

Pomen pričanja, da je Muhammad Allahov Poslanec

To pomeni verovati v njegove izjave, opravljati dejanja, ki jih je ukazal, izogibati se dejanjem, ki jih je prepovedal in častiti Allaha na način, ki ga je predpisal in kakor nas je naučil.

Kaj pomeni verovanje, da je Muhammad Allahov Poslanec?

1. Verjeti vsem izjavam, ki jih je izrekel o vsem. To vključuje naslednje:

• Zadeve povezane z nevidnim svetom, kot so Zadnji dan, večna blaženost v Raju in nenehna kazen v Peklu.
• Dogodki, ki se bodo zgodili na Sodnem dnevu, znamenja tega dneva in veliki dogodki pred koncem sveta.
• Zgodbe preteklih narodov in dogodki, ki so se zgodili med poslanci in njihovimi ljudmi.

2. Opravljati dejanja, ki jih je zapovedal in izogibati se dejanjem, ki jih je prepovedal. To vključuje naslednje:

Musliman mora verjeti vsem izjavam, ki so avtentično pripisane Allahovemu Poslancu (mir in blagoslov z njim).

• Podrediti se njegovim ukazom, s popolnim prepričanjem, da ni govoril po svojih strasteh in da je bilo to, s čimer je prišel, nič drugega kot razodeto razodetje. Kuran pravi: ‘’Kdor se pokorava Poslancu, se je že pokoril Allahu.’’ (Sura An-Nisa’, 4:80)
• Izogibati se dejanjem, ki jih je prepovedal, kot so napačne prakse in grdo obnašanje, s popolnim prepričanjem, da nam je to prepovedal zaradi Božje modrosti za našo korist, čeprav se včasih ne zavedamo te koristi.
• Biti prepričan brez vsakršnega dvoma, da nam bo opravljanje dejanj, ki jih je zapovedal in izogibanje dejanjem, ki jih je prepovedal zelo koristilo in nas osrečilo v tem življenju in na onostranstvu. Kuran pravi: ‘’In ubogajte Allaha in Poslanca, da bi vam bila izkazana milost.’’ (Sura Ali ‘Imran, 3:132)
• Čvrsto verjeti, da bodo tisti, ki ne ubogajo Allahovega Poslanca, trpeli bolečo kazen. Kuran pravi: ‘’Naj se pazijo tisti, ki se upirajo njegovemu ukazu, da jih ne prizadene huda skušnjava in jih ne doleti boleča kazen!’’ (Sura An-Nur, 24:63)

3. Častiti Allaha v skladu s poslančevimi navodili. To vključuje naslednje:

• Slediti njegovemu primeru: Moramo slediti poslančevi Sunni ali praksi, vključno z njegovimi besedami, dejanji in molčečimi privolitvami v vseh vidikih našega življenja. Bolj ko oseba sledi poslančevemu primeru, bolj se približa Allahu in višje stopnje časti bo imela pri svojem Gospodarju. Kuran pravi: ‘’Reci: ‘Če zares ljubite Allaha, mi sledite in Allah vas bo vzljubil in vam odpustil vaše grehe. Allah pa je Tisti, ki odpušča, Usmiljeni.’ ‘’ (Sura Ali ‘Imran, 3:31)
• Islam je popoln: Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) je prenesel islam in vse njegove zakone v popolnosti, zato nikomur ni dovoljeno vpeljati neke prakse v islam, ki je Poslanec (mir in blagoslov z njim) ni odobril.
• Islam je primeren za vsa obdobja in mesta: Islamska pravila omenjena v Kuranu in poslančevi Sunni so primerna za vsa obdobja in mesta, saj nihče ne ve z gotovostjo, kaj je najboljše za ljudi, razen Allah, ki jih je ustvaril.
• Slediti poslančevi Sunni: Zato da bi bila dobra dejanja in dejanja predanosti sprejeta pri Allahu, morajo biti storjena v skladu in na način, ki ga je predpisal Poslanec (mir in blagoslov z njim). Kuran pravi: ‘’Kdor hrepeni po srečanju s svojim Gospodarjem, naj opravlja dobra dejanja in naj si v čaščenju svojega Gospodarja poleg Njega ne vzame nobenega drugega (za Boga).’’ (Sura Al-Kahf, 18:110) Izraz ‘’dobra dejanja’’ tukaj označuje dejanja, ki so narejena v skladu s poslančevo Sunno.
• Novotarije v verskih zadevah so strogo prepovedane: Tisti, ki vpeljejo novotarijo v vero (dejanje čaščenja, ki nasprotuje poslančevi Sunni), na primer molitev, ki je ni odobril Poslanec (mir in blagoslov z njim), jasno nasprotuje njegovemu ukazu in na novo predstavljena novotarija bo zavrnjena. Kuran pravi: ‘’Naj se pazijo tisti, ki se upirajo njegovemu ukazu, da jih ne prizadene huda skušnjava in jih ne doleti boleča kazen!’’ (Sura An-Nur, 24:63) V zvezi s tem je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel tudi: ‘’Kdor vpelje nekaj v to našo vero, kar ni od nje, bo le-to zavrnjeno.’’ (Sahih Al-Buhari: 2550, Sahih Muslim: 1718)

S strogo prepovedjo novotarij v veri ali dodajanjem in spreminjanjem dejanj v čaščenju, islam ščiti božji zakon pred izkrivljanjem in spremembo ter ga varuje pred tem, da bi bil podvržen željam in strastem ljudi. Kljub temu pa islam spodbuja človeški um k inovativnemu razmišljanju in raziskovanju skrivnosti vesolja v vseh vidikih življenja z namenom, da služi človeštvu in pomaga razviti sedanji in prihodnji položaj.