Verovanje v poslance

Potreba ljudi po božjem sporočilu

Ljudje potrebujejo božje sporočilo, da jim pokaže Allahove zakone in jih vodil na pravo pot. Božje sporočilo je duh, svetloba in življenje sveta, brez katerega bi bil svet zagotovo brez življenja in človek bi bil pahnjen v temo neznanja in zablode.

Iz tega razloga Vsemogočni Allah Svoje sporočilo imenuje duh, kajti brez duha ni nobenega življenja. Kuran pravi: “Tako ti Mi objavljamo duha po Svojem ukazu. Ti nisi vedel, niti kaj je Knjiga niti kaj je verovanje, toda Mi smo jo naredili za Svetlobo, s pomočjo katere vodimo, kogar hočemo od Svojih služabnikov. In ti zares vodiš druge na pravo pot.” (Sura Aš-Šura, 42:52)

Čeprav razum običajno lahko loči med pravilnim in napačnim, nikakor ne more doumeti podrobnosti takšnega razločevanja, niti vršiti dejanj čaščenja na pravilen način, brez narekov razodetja in božjega sporočila.

Zato je uspeh in sreča lahko dosežena le s sledenjem usmeritve Allahovih poslancev. Podobno, nobena natančna razmejitvena črta ne more biti potegnjena med pravilnim in napačnim brez sledenja njunim stopinjam. Torej, kdor zavrne božje sporočilo, bo zagotovo imel nesrečno in bedno življenje, odvisno od obsega njegove zavrnitve.

Eden od stebrov verovanja

Verovanje v Allahove poslance je eden od šestih stebrov Imana (verovanja). Kuran pravi: “Poslanec je veroval v to, kar mu je bilo razodeto od njegovega Gospodarja, in prav tako verniki. Vsi so verovali v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige in Njegove poslance.” (Sura Al-Bakara, 2:285)

Ta verz pojasni, da moramo verovati v vse Allahove poslance brez razlikovanja med njimi. Zato ne smemo verovati v neke in zavrniti drugih, kakor so storili judje in kristjani.

Ko je Poslanec (mir in blagoslov z njim) definiral iman (verovanje) je v zvezi s tem rekel: “To je, da veruješ v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige, Njegove poslance, Zadnji dan in da verjameš v božjo odredbo, dobro in slabo.” (Sahih Muslim: 8)

Pomen verovanja v poslance

To pomeni čvrsto verovanje, da je Allah poslal Poslanca vsakemu ljudstvu in skupnosti, pozival njene pripadnike k čaščenju edinole Allaha brez partnerjev, da so bili vsi Allahovi poslanci resnicoljubni, krepostni, zaupanja vredni in pravilno usmerjeni služabniki, ki so se trudili, da svoje ljudi usmerijo na pravo pot, in jim v popolnosti prenesli Allahovo sporočilo brez prikrivanja, izpuščanja ali dodajanja nečesa. Kuran pravi: “Mar poslanci niso dolžni samo jasno oznanjati.” (Sura An-Nahl, 16:35)

Kaj vključuje verovanje v poslance?

1. Verovati, da je njihovo sporočilo resnično od Allaha in da jih je Allah poslal z enakim sporočilom, namreč častiti izključno Allaha in izogibati se lažnim božanstvom. Kuran pravi: “Zares smo vsakemu ljudstvu poslali poslanca: ‘Častíte Allaha in se izogibajte lažnim božanstvom.’ “ (Sura An-Nahl, 16:36)

Zakoni se lahko razlikujejo, kakor tudi dovoljeno in prepovedano v sporočilu, s katerim so bili poslanci poslani svojim narodom, odvisno od tega, kateri zakoni so najbolj ustrezali ljudem. Kuran pravi: “Vsakemu izmed vas smo predpisali zakon in jasno pot.” (Sura Al-Ma’ida, 5:48)

2. Verovati v vse poslance in glasnike vere. Verjamemo v tiste poslance, ki jih je Allah poimenoval, kakor so Noe, Abraham, Mojzes, Jezus in Muhammad, naj bo Allahov mir in blagoslov z njimi vsemi. Kar se tiče tistih, ki jih On ni poimenoval, vanje verjamemo na splošno. Tistega, ki ne veruje v sporočilo enega samega poslanca, se razume za nevernika v vsakega izmed njih.

3. Verjeti verodostojnim poročilom in pripovedovanjem o poslancih in njihovih čudežih, ki so omenjeni v Kuranu in poslančevih tradicijah, kakor pripoveduje zgodba, da je Allah za Mojzesa razdvojil morje.

4. Delovati v skladu z nareki zakona razodetega našemu poslancu Muhammadu (mir in blagoslov z njim), ki je bil pečat poslancev in najboljši izmed njih.

Nekatere značilnosti poslancev

1. So ljudje in edina razlika med nami in njimi je, da jih je Allah izbral, da prejmejo razodetje in prenesejo Njegovo božje sporočilo. Kuran pravi: “Pred teboj nismo pošiljali nikogar drugega kot moške (poslance), ki smo jim razodevalí.” (Sura Al-Anbija’, 21:7)

Torej, nimajo nikakršnih božjih lastnosti. So le človeška bitja, ki sta jim bila dana popoln fizičen izgled in brezhibne moralne vrednote. Prav tako so najbolj častni izmed ljudi v rodovniku z zdravo presojo ter jasnim, prepričljivim govorom, zaradi katerih so bili upravičeni prevzema odgovornosti prenosa božjega sporočila in prenašanja bremena poslanstva.

Vsemogočni Allah je poslance izbral izmed ljudi, da so lahko postavili dober primer zanje in da bi ljudje lahko sledili njihovim korakom, ki so jih zmožni narediti.

2. Allah jih je izbral izmed ljudi, da so lahko prenesli božje sporočilo ljudem. Kuran pravi: “Reci: ‘Nisem nič drugega kot človek, kot ste vi, razodeva se mi, da ni drugega boga razen enega Boga. Kdor hrepeni po srečanju s svojim Gospodarjem, naj opravlja dobra dejanja in naj si v čaščenju svojega Gospodarja poleg Njega ne vzame nobenega drugega (za boga).’ “ (Sura Al-Kahf, 18:110)

Tako postane jasno, da poslanstvo ne more biti pridobljeno kot rezultat duhovne čistosti, inteligentnosti ali razumske logike, kajti naloga poslanstva je lahko določena le z božjo voljo, saj Allah najbolje ve, koga določiti za Svojega poslanca. Kuran pravi: “Allah najbolje ve, kje bo postavil Svoje sporočilo.” (Sura Al-An’am, 6:124)

3. So nezmotljivi v smislu, da ne delajo napak, ko prenašajo Allahovo sporočilo ljudem in izvršujejo, kar jim je razodel Allah.
4. Resnicoljubnost: So resnicoljubni v svojih besedah in dejanjih, kakor Kuran pravi: “To je to, kar je obljubljal Vsemilostní, poslanci so govorili resnico!” (Sura Ja-Sin, 36:52)
5. Potrpežljivost in vztrajnost: Pozivali so v Allahovo vero, prinašali dobre novice in opozarjali ter bili izpostavljeni različnim oblikam škode in težav, vendar so vse to potrpežljivo prenašali, da bi besedo Allahove vladavine naredili najvišjo. Kuran pravi: “Zato potrpi, kakor so potrpeli odločni poslanci.” (Sura Al-Ahkaf, 46:35)

Znamenja in čudeži poslancev

Allah je podprl Svoje poslance s številnimi znamenji in čudeži, da bi se tako dokazala njihova resnicoljubnost in poslanstvo.

Čudež ali mu’džiza je nenavaden dogodek v fizičnem svetu, ki prekaša vse znane človeške ali naravne moči. Opravljajo jih poslanci po Allahovem ukazu za vrednost njihove verodostojnosti, da se jim zaupa kot Allahovim resničnim poslancem.

Primeri čudežev vključujejo:

• Mojzesova palica se spremeni v kačo
• Jezus je obvestil ljudi, kaj so jedli in shranili v svojih hišah
• Razcepitev lune za Poslanca Muhammada (mir in blagoslov z njim)

Verovanje muslimanov glede Jezusa

1. On je bil eden od največjih Allahovih poslancev in eden od tistih, ki so visoko cenjeni. Je eden od poslancev, za katere Allah pravi v Kuranu, da imajo “trdno zaobljubo”, poimensko Muhammad, Noe, Abraham, Mojzes in Jezus, naj je mir in blagoslov z njimi. O teh poslancih Kuran pravi: “Mi smo vzeli zaobljubo od poslancev – od tebe, Noeta, Abrahama, Mojzesa in Jezusa, Marijinega sina – smo vzeli trdno zaobljubo.” (Sura Al-Ahzab, 33:7)
2. Bil je samo človeško bitje brez vsakršnih božjih lastnosti, ki ga je poslal Allah, da vodi Izraelove otroke in ga podprl s številnimi čudeži. Kuran pravi: “On je bil samo služabnik, ki smo mu naklonili Svojo milost in ga dali za zgled sinovom Izraela.” (Sura Az-Zuhruf, 43:59) Nikoli ni ukazal svojim ljudem, naj njega in njegovo mater Marijo vzamejo za božanstvi poleg Allaha; rekel jim je samo to, kar mu je Allah ukazal, naj jim reče: “Častite Allaha, mojega in vašega Gospodarja!” (Sura Al-Ma’ida, 5:117)

Muslimani verjamejo, da je bil Jezus eden od največjih Allahovih poslancev, da ni imel nikakršnih božjih lastnosti in da ni bil ubit niti križan.

1. Bil je sin Marije, čiste, pobožne in iskrene device, ki se je popolnoma posvetila čaščenju Allaha. Rodila je Jezusa, potem ko je zanosila z njim brez človeškega očeta. Njegova podobnost v tem je z Adamom. Kuran pravi: “Primer Jezusa pri Allahu je podoben primeru Adama. Ustvaril ga je iz zemlje, mu nato rekel: ‘Bodi,’ in je bil.” (Sura Ali-’Imran, 3:59)
2. Med njim in Muhammadom ni bilo nobenega poslanca. Pravzaprav je Jezus prinesel dobre novice o prihodu poslanca Muhammada (mir in blagoslov z njim). Kuran pravi: “ln ko je Jezus, Marijin sin, rekel: ‘O sinovi Izraela, jaz sem zares Allahov poslanec, poslan vam, da vam potrdim to, kar je bilo v Tavratu objavljeno že pred menoj, in da vam oznaním veselo vest o poslancu z imenom Ahmad, ki pride za menoj.’ Ko pa jim je prinesel jasne dokaze, so rekli: ‘To je prava čarovnija.’ “ (Sura As-Saff, 61:6)
3. Verjamemo v čudeže, ki jih je opravljal z Allahovim dovoljenjem, kot so bila njegova sposobnost, da zdravi gobavce, pripelje mrtve nazaj v življenje in obvesti ljudi o tem, kaj so jedli in shranili v svojih hišah, vse to z Allahovim dovoljenjem. Allah mu je dal sposobnost, da opravlja takšne čudeže, da dokaže, da je bil resnični poslanec, ki je prišel z božjim sporočilom od svojega Gospodarja.
4. Oseba ni resnični vernik, če ne veruje, da je bil Jezus Allahov služabnik in poslanec ter čvrsto zavrne lažne izjave, ki jih judje govorijo o njem in ki jih je Allah odpravil kot lažne. Prav tako moramo čvrsto zavrniti krščansko verovanje o Jezusu, ki so daleč zašli, ko so njega in njegovo mater vzeli za božanstvi poleg Allaha. Trdijo, da je bil Božji sin ali sprejemajo doktrino trojstva in se nanašajo na Allaha kot na “tretjega od treh”. Slavljen naj je On in vzvišen nad tem, kar govorijo!
5. Ni bil ubit niti križan, temveč ga je Allah vzdignil v nebesa. Allah je pravzaprav dal nekomu drugemu Jezusov videz in tako povzročil, da so vsi mislili, da je bil križan Jezus. Kuran o tem pravi: “In zaradi njihove trditve: ‘Mi smo ubili Mesijo, Jezusa, Marijinega sina, Allahovega poslanca.’ Vendar ga niso niti ubili niti križali, ampak se jim je to le dozdevalo. In resnično so v dvomu tisti, ki se glede njega razhajajo. O tem nimajo nobenega znanja, le sledijo domnevam. In zagotovo niso prepričani, da so ga ubili. Pač pa ga je Allah vzdignil k Sebi. In Allah je Zmagovit, Najmodrejši. In vsak izmed pripadnikov Knjige bo pred njegovo smrtjo zagotovo veroval vanj. In na Dnevu vstajenja bo njim priča.” (Sura An-Nisa’, 4:157-159)

Na takšen način ga je Allah obvaroval in vzdignil v nebesa. Ob koncu sveta se bo vrnil na Zemljo, vladal po Muhammadovem zakonu; potem bo umrl in bil pokopan, na koncu pa bo oživljen, kakor vsa ostala človeška bitja. Kuran pravi: “Iz nje smo vas ustvarili, vanjo vas bomo vrnili in iz nje vas bomo ponovno potegnili.” (Sura Ta-Ha, 20:55)

Verovanje v Muhammada (mir in blagoslov z njim) kot poslanca in glasnika vere

• Verujemo, da je bil Muhammad (mir in blagoslov z njim) Allahov služabnik in poslanec, da je najboljši od vseh ljudi brez izjeme, pečat poslancev in zato ne bo nobenega poslanca za njim. V popolnosti je dostavil božje sporočilo dodeljeno njemu, opravil svoje poslanske dolžnosti, iskreno svetoval muslimanski skupnosti in se močno trudil na Allahovi poti po svojih najboljših močeh.
• Verujemo temu, kar je rekel, se pokoravamo njegovim ukazom in izogibamo dejanjem, ki jih je prepovedal in nas opozoril nanje. Allaha moramo častiti glede na njegovo usmeritev (Sunna) in nikogar drugega kot njega vzeti za naš vzor. Kuran pravi: “V Allahovem Poslancu imate zares lep vzor za tistega, ki upa na Allaha in Poslednji dan in kateri je pogosto slavil Allaha .” (Sura Al-Ahzab, 33:21)
• Do Poslanca (mir in blagoslov z njim) moramo pokazati več ljubezni kot do svojih staršev, otrok in do celotnega človeštva. “Nihče od vas ne bo resnični vernik,” je Poslanec (mir in blagoslov z njim) nekoč izjavil, “dokler me ne ljubi bolj kot svoje starše, svoje otroke in celotno človeštvo.” (Sahih Al-Buhari: 15, Sahih Muslim: 44) Vendar se resnična ljubezen do Poslanca (mir in blagoslov z njim) lahko uresniči samo s sledenjem njegove Sunne. Resnična sreča in celotna usmeritev se ne more doseči brez pokoravanja njemu. Kuran pravi: “Če ga ubogate, boste na pravi poti. Toda Poslanec je dolžan samo jasno oznanjati.” (Sura An-Nur, 24:54)
• Sprejeti moramo vse, kar nam je prinesel od Vsemogočnega Allaha, se držati njegove Sunne, visoko ceniti njegovo usmeritev, kakor Kuran pravi: “Pri Gospodarju tvojem, ne bodo verjeli, vse dokler ne sprejmejo tebe za razsodnika v medsebojnih sporih; in nato pri njih ne bo prav nikakršnih zadržkov glede tvoje razsodbe in se bodo vdano predali.” (Sura An-Nisa’, 4:65)
• Moramo se izogibati nepokoravanju njegovim ukazom, saj takšno početje neizogibno vodi v skušnjave, zablodo in strogo kazen na onostranstvu. Kuran pravi: “Naj se pazijo tisti, ki se upirajo njegovemu ukazu, da jih ne prizadene huda skušnjava in jih ne doleti boleča kazen!” (Sura An-Nur, 24:63)

Značilnosti sporočila Poslanca Muhammada (mir in blagoslov z njim)

Sporočilo Poslanca Muhammada (mir in blagoslov z njim) ima številne značilnosti, ki ga razlikujejo od prejšnjih božjih sporočil. Te vključujejo:

• Bilo je zadnje božje sporočilo. Kuran pravi: “Muhammad ni oče nikogar od vaših mož, temveč je Allahov poslanec in Pečat prerokov.” (Sura Al-Ahzab, 33:40)
• Razveljavilo je vsa prejšnja sporočila in zakone, zato nobena vera ne bo sprejeta pri Allahu po Muhammadovi misiji, razen islam. To je lahko storjeno le s sledenjem usmeritve Poslanca Muhammada (mir in blagoslov z njim). Podobno, nihče ne bo sprejet v Raj brez sledenja njegovim korakom, saj je najbolj časten od vseh Allahovih poslancev. Njegova skupnost (Umma) je najboljša skupnost, ki se je kdajkoli pojavila za dobro človeštva in njegov zakon je najbolj vsestranski od vseh božjih zakonov. Kuran pravi: “In kdor prevzame drugo vero kot islam, nikoli ne bo sprejeta in na onostranstvu bo eden od poražencev.” (Sura Ali-’Imran, 3:85) Poslanec (mir in blagoslov z njim) je tudi rekel: “Pri tistem, v Čigar roki je Muhammadova duša, vsaka oseba te skupnosti, jud ali kristjan, ki sliši zame in umre ne da bi verjel temu, s čimer sem bil poslan, bo med prebivalci Pekla.” (Sahih Muslim: 153, Musnad Ahmad: 8609)
• Nagovarja tako džinne kot tudi ljudi. Kuran nas obvešča o izjavah nekaterih džinnov, ki so sprejeli islam in pravi: “O, ljudstvo naše, odzovite se temu, ki poziva k Allahu, in verujte vanj.” (Sura Al-Ahkaf, 46:31) Kuran nagovarja Muhammada in pravi: “Mi te pošiljamo vsem ljudem, da oznanjaš vesele vesti, in kot opominjevalca.” (Sura Saba’, 34:28) V zvezi s tem je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel: “Odlikovan sem nad ostalimi poslanci v šestih stvareh: Dano mi je darilo jedrnatega a razumljivega govora; podprt sem s strahom (ki ga Allah vsadi v srca mojih sovražnikov); dovoljen mi je vojni plen; celotna zemlja mi je bila narejena za sredstvo čiščenja in mesto čaščenja; poslan sem celotnemu človeštvu in veriga poslancev se končuje z menoj.” (Sahih Al-Buhari: 2815, Sahih Muslim: 523)

Mošeja Al-Aksa, locirana v starem mestu Jeruzalem, med muslimani uživa veliko spoštovanje. To je druga mošeja zgrajena na Zemlji po Sveti mošeji v Meki. Poslanec Muhammad (mir in blagoslov z njim) in vsi ostali poslanci so molili v njej.