Verovanje v Božjo odredbo

Kaj pomeni verovanje v Božjo odredbo?

To pomeni odločno verovanje, da se vse, dobro in slabo, dogaja po Allahovi volji, Ki dela, kar želi. Nič se ne more zgoditi brez Njegove volje in Njegovemu znanju ne uide niti nekaj tako majhnega v nebesih in na Zemlji, kot je teža atoma. Vendar Svojim sužnjem ukazuje, naj počnejo določene stvari in jim prepoveduje ostale ter jim daje svobodno voljo, da počnejo, kar hočejo, ne da bi bili prisiljeni v nekaj proti svoji volji. Ustvaril je njih in tudi njihovo sposobnost, da počnejo stvari. V Svojo milost usmeri, kogar hoče, in v zablodo zapelje, kogar hoče, ob Svoji popolni modrosti. Ne bo izprašan za to, kar počne, medtem ko ljudje bodo izprašani za to, kar počnejo.

Verovanje v Božjo odredbo je eden od stebrov verovanja. Ko je bil Poslanec (mir in blagoslov z njim) nekoč vprašan o verovanju, je odvrnil: “To je, da veruješ v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige, Njegove poslance, Zadnji dan in da verjameš v božjo odredbo, dobro in slabo.” (Sahih Muslim: 8)

Kaj vključuje verovanje v Božjo odredbo?

Verovanje v Božjo odredbo vključuje naslednje:

  • Verovanje, da Allah ve vse in da je vedel vse o Svojih stvaritvah, še preden jih je pripeljal v obstoj. Njegovo predznanje vključuje njihovo celotno oskrbo, njihov čas življenja, njihove besede in dejanja, vse njihovo početje, ve, kaj prikrijejo in razkrijejo, pozna tiste, ki bodo sprejeti v Raj, kakor tudi tiste, ki bodo poslani v Pekel. Kuran pravi: “On je Allah, Tisti, poleg Katerega ni drugega boga, Poznavalec vsega nevidnega in vidnega.” (Sura Al-Hašr, 59:22)
  • Verovanje, da je vse, kar bo obstajalo, po Svojem predhodnem znanju zapisal v Ohranjeno ploščo (Knjigo odredbe). Kuran pravi: “Ne Zemlje ne vas ne zadane prav nobena nesreča, ki še ni (zapisana) v Knjigi, še preden jo ustvarimo.” (Sura Al-Hadid, 57:22) Poslanec (mir in blagoslov z njim) je v zvezi s tem rekel: “Allah je zapisal mero vseh stvari o stvaritvah, petdeset tisoč let preden je ustvaril nebesa in Zemljo.” (Sahih Muslim: 2653)
  • Verovanje, da je Allahova volja neomajna in je ne more onemogočiti ali ji kljubovati prav nobena sila. Zares se vse dogaja po Njegovi volji. Kar hoče, se zagotovo zgodi in česar noče, se nikakor ne more zgoditi. Kuran pravi: “Toda vaše želje so pokorne volji Allaha, Gospodarja svetov!” (Sura At-Takuir, 81:29)
  • Verovanje, da je Allah stvarnik vsega, da je edini stvarnik, poleg katerega ni nobenega stvarnika, da je vse, kar obstaja, ustvaril On, in da ima moč nad vsemi stvarmi. Kuran pravi: “On je vse ustvaril in vse popolno in natančno določil.” (Sura Al-Furkan, 25:2)

Človek ima svobodno voljo, svobodno izbiro in možnost, da stori, kar hoče

Verovanje v Božjo odredbo na nikakršen način ne namiguje, da ljudje nimajo svobodne volje ali da ne morejo izbrati svojih lastnih dejanj. To je dokazljivo z islamskimi tekstualnimi dokazi, kakor tudi s konkretnimi dokazi iz stvarnega sveta.

Kuran pravi: “To je Dan Resnice! Pa naj si, kdor hoče, poišče zatočišče pri svojem Gospodarju!” (Sura An-Naba’, 78:39)

O človekovi moči in volji, da stori, kar hoče, Kuran pravi: “Allah nobene osebe ne zadolžuje preko njenih zmožnosti. Njej pripada, kar si je dobrega zaslužila, in v pogubo ji je, kar si je slabega prislužila.” (Sura Al-Bakara, 2.286)

Na osnovi konkretnega dokaza iz stvarnega sveta, vsaka oseba ve, da ima svobodno voljo in sposobnost narediti, kar hoče. S tem lahko izbira med stvarmi. Nekatere stvari lahko naredi prostovoljno, kakor je hoja, vendar nikakor ne more prostovoljno narediti nekaterih drugih stvari, kakor sta drhtenje ali nepričakovan padec. Ostaja izjava, da se človekova volja in sposobnost lahko zgodita le po volji in sposobnosti Vsemogočnega Allaha. Kuran pravi: “To je napotilo svetovom za tiste med vami, ki si želijo prave poti. Toda vaše želje so pokorne volji Allaha, Gospodarja svetov!” (Sura At-Takuir, 81:27-29)

Uporaba Božje odredbe kot izgovor za delanje grehov

Obveza izvrševanja verskih dolžnosti, držanje za božje ukaze in izogibanje božjim prepovedim je pogojena s človekovo svobodno voljo in sposobnostjo, da naredi, kar izbere. Zato bo kreposten nagrajen za izbiro poti pravičnosti, slab pa bo kaznovan za izbiro poti hudobnosti.

Vsemogočni Allah nam ne vsiljuje dolžnosti, ki so nad našimi zmožnostmi, in za nikogar od nas noče, da bi zanemaril svojo versko dolžnost z uporabo božje odredbe kot izgovora.

Poleg tega nam je Allah podaril svobodno voljo in sposobnost izbire svojih dejanj ter nam jasno pokazal pot pravičnosti in tudi tisto hudobnosti. Torej, če se ne pokorimo Allahu, takšna nepokornost prihaja le po naši izbiri in zato bomo morali nositi posledice te izbire.

Koristi verovanja v Božjo odredbo

Verovanje v Božjo odredbo ima številne koristi v življenju ljudi, vključno z naslednjimi:

  1. To je ena od najboljših spodbud za delovanje na način, s katerim je Allah zadovoljen v tem življenju. Vernikom je ukazano, naj storijo, kar zmorejo po njihovi najboljši moči, in se zanesejo na Allaha. Verjamejo, da karkoli storijo, nikakor ne more obroditi sadov brez Allahove volje, saj je Allah stvarnik vzrokov in posledic. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je nekoč rekel: “Skrbite za to, kar vam daje korist (na onostranstvu), iščite pomoč od Allaha in ne obupujte. Če se vam zgodi kaj neprijetnega, ne recite: ‘Če bi storil tako in tako, bi se namesto tega zgodilo to in to.’ Namesto tega recite: ‘Kaddarallahu wa ma ša’a fa’ala (To je Allahova odredba in On počne, kar hoče),’ kajti besede ‘če bi’ odpirajo delovanje hudiča.” (Sahih Muslim: 2664)

  2. Verovanje v božjo odredbo spodbudi človeka, da spozna svojo lastno vrednost in zato se skuša izogniti domišljavosti in nadutosti, saj ve, da ne ve, kaj mu je bilo določeno. Tako prizna svojo šibkost in potrebo po Allahu, zaradi tega pa se neprestano obrača Nanj. Na splošno človek postane domišljav, ko se mu zgodi nekaj dobrega in postane žalosten ter potrt, ko ga zadane nekaj slabega. Samo verovanje v božjo odredbo bo človeka obvarovalo pred takšno nadutostjo v času lagodja in pred potrtostjo v času težav, saj ve, da se stvari zgodijo po Allahovi odredbi in po Njegovem predznanju.

  3. Verovanje v božjo odredbo pomaga premagati zlo zavisti. Resnični vernik ne zavida ljudem za obilje, ki jim ga je Allah podaril, saj se zaveda, da jim je to obilje podaril Allah in da je zavidanje drugim enakovredno nestrinjanju z Allahovo odredbo.

  4. Srce vernika napolni s pogumom in učvrsti njegovo odločnost v času težav, saj se zaveda, da je bila njegova materialna oskrba in čas za odhod s tega sveta že določen od Allaha, in da se mu nič ne bo zgodilo, razen kar mu je Allah določil.

  5. V njega vcepi številne realnosti verovanja. Neprestano išče Allahovo pomoč, se zanaša na Allaha, potem ko je storil, kar se od njega zahteva in vedno kaže svojo potrebo po Allahu, od Katerega dobiva podporo, da ostane na pravi poti.

  6. Oskrbi ga z zagotovilom in napolni njegovo srce z mirom in zadovoljstvom, saj se zaveda, da ga ni moglo doleteti to, kar je šlo mimo njega, in da ni moglo iti mimo njega to, kar ga je doletelo.