Prevara zaradi neznanja in negotovosti (Gharar)

Pogodba, ki je sklenjena na podlagi negotovosti in neznanja (Gharar), je tista, ki vsebuje določeno količino tveganja ali prevare, kar bo vodilo v nestrinjanje in spore med strankama v pogodbi, ali povzročilo, da ena od njiju stori krivico drugi.

Islam je strogo prepovedal te vrste pogodbe, da bi blokiral načine, ki vodijo v spor, in vse oblike nepravičnosti. Pravzaprav razglaša za prepovedano tudi, če je sprejemljiva praksa med ljudmi, saj je Poslanec (mir in blagoslov z njim) prepovedal prodajo, ki vsebuje prevaro zaradi neznanja. (Sahih Muslim: 1513)

Primera prodajnih pogodb, ki vključujeta prevaro zaradi neznanja

1. Prodaja sadja preden postane zrelo in pripravljeno za obiranje. Resnično je Poslanec (mir in blagoslov z njim) prepovedal prodajo datljev, dokler njihova korist ne postane očitna in ustrezna za prehranjevanje, saj obstaja možnost, da zgnijejo, ali nikoli ne postanejo zreli.
2. Plačati določeno količino denarja, da kupiš škatlo, ne da bi vedel, če je njena vsebina vredna ali ničvredna.

Okoliščine v katerih Gharar (neznanje in negotovost) lahko vpliva na pogodbo

Neznanje in negotovost (Gharar) lahko vpliva na pogodbo in jo spremeni v nedovoljeno samo, če pogodba vsebuje veliko tega in če se nanaša na objekt v pogodbi.

Zato musliman lahko kupi hišo, tudi če ne pozna takšnih stvari, kot je vrsta gradbenega materiala uporabljenega pri izgradnji in vrsta barve uporabljene pri beljenju, saj je takšno neznanje banalno in ne vpliva na objekt v pogodbi.

Nepravičnost in krivično odvzemanje lastnine ljudem

Krivično odvzemanje lastnine ljudem, ne glede na to, kako majhna je ta lastnina, je eno od najostudnejših grehov v islamu. .

Nepravičnost je eno od najostudnejših dejanj, na katerega je islam goreče opozoril. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je v zvezi s tem rekel: “Pazite se nepravičnosti, saj bo nepravičnost na Sodnem dnevu tema.” (Sahih Al-Buhari: 2315, Sahih Muslim: 2579) Dejanje krivičnega odvzemanja lastnine ljudem, ne glede na to, kako majhna je ta lastnina, je eden od najbolj osovraženih grehov, in tistim, ki so ga storili je obljubljena huda kazen na onostranstvu. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: “Če nekdo krivično vzame ped zemlje, bo njena širina s sedmih zemelj zavezana okrog njegovega vratu na Dan vstajenja.” (Sahih Al-Buhari: 2321, Sahih Muslim: 1610)

Primeri oblik nepravičnosti storjenih v poslovnih transakcijah

1. Prisila: Transakcija, ki se opravi pod prisilo v katerikoli obliki, razveljavi pogodbo. Obojestransko soglasje med strankama v pogodbi je nujen pogoj za veljavnost poslovne transakcije. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je nekoč izjavil: “Prodaja je prodaja samo, če je opravljena ob obojestranskem soglasju.” (Sunan Ibn Madža: 2185)
2. Nepoštenost: Varanje drugih ljudi, da bi jim krivično odvzeli lastnino, je eden od velikih grehov. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: “Kdor nas vara, ni od nas.” (Sahih Muslim: 101) Nekoč je Poslanec (mir in blagoslov z njim) hodil po tržnici, šel mimo kupa hrane in dal roko vanjo. Ker je na prstih začutil vodo, se je obrnil k prodajalcu hrane in rekel: “Kaj je to?” “Bilo je na dežju, o, Allahov Poslanec,” je odvrnil. “Zakaj nisi dal mokre hrane na vrh kupa, da jo ljudje lahko vidijo?” je rekel z neodobravanjem. “Kdor nas vara, ni od nas.” (Sunan At-Tirmizi:1315)

Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) je preklel tiste, ki dajejo podkupnine, in tiste, ki jih jemljejo. .


3. Manipuliranje z zakonom: Nekateri zviti ljudje, ko svoj primer predstavijo sodišču, govorijo z medenim glasom in na prepričljiv način, da bi krivično odvzeli lastnino ljudem, ob tem pa ne dojemajo, da tudi če sodnik presodi v njihovo korist, nikakor ne more spremeniti laži v resnico. Ko je Poslanec (mir in blagoslov z njim) nekoč govoril s svojimi družabniki, je rekel: “Jaz sem samo človek in ljudje se pravdajo pred menoj, da rešijo svoje spore. Lahko se zgodi, da nekdo predstavi svoj primer bolj zgovorno in na prepričljivejši način od njegovega nasprotnika, zato morda pomislim, da ima prav in presodim v njegovo korist na podlagi tega, kar sem slišal. Zato če kadarkoli dam pravico muslimana drugemu po napaki (medtem ko ve, da je napaka), je tisti, ki nima prav, ne sme vzeti, saj mu v tem primeru dajem samo del Ognja.” (Sahih Al-Buhari: 6748, Sahih Muslim: 1713)
4. Podkupovanje: Podkupovanje je vsota danega denarja ali opravljena storitev z namenom vpliva na sodbo ali obnašanje osebe na položaju zaupanja, da bi se nekaj pridobilo nelegalno. Podkupovanje se razume za enega od najhudobnejših oblik nepravičnosti in enega najostudnejših grehov. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je šel tako daleč, da je preklel tistega, ki podkupuje, in tistega, ki sprejema.” (Sunan At-Tirmizi: 1337) Ko podkupovanje postane razširjeno, uniči cel sistem družbe in vpliva na razvoj ter blaginjo.

Kakšen je islamski predpis glede osebe, ki je odvzela lastnino ljudem, preden je sprejela islam?

Če nekdo sprejme islam, medtem ko ima še vedno v posesti denar, ki ga je dobil kot rezultat prevare ali napada preko tatvine ali poneverbe na primer, potem ga mora vrniti zakonitemu lastniku, če ga pozna in lahko to stori brez povzročanja kakršnekoli škode sebi.

Tudi če je takšno nepravičnost storil pred sprejetjem islama in je denar, ki ga je krivično odvzel drugim ljudem, še vedno v njegovi posesti, ga mora vrniti zakonitim lastnikom. Kuran pravi: “Allah vam zapoveduje, da daste zaupanje tistim, ki jim to zaupanje pripada.” (Sura An-Nisa’, 4:58)

Če pa ne pozna zakonitih lastnikov, potem ko je izčrpal vse mogoče načine, da jih spozna, se naj ga znebi, tako da ga podari kot miloščino.

Igre na srečo

V islamu so prepovedane vse oblike iger na srečo brez izjeme in igranje na srečo je velik greh. .

Kaj so igre na srečo?

Igre na srečo so dejanje tveganja denarja glede na izid temelječ na možnosti. Na takšen način oseba tvega denar ob dogovoru, da bo ona ali nekdo drug prejela nekaj vrednega ob dogodku z določenim izidom. Enostavno povedano, igre na srečo vključujejo stave, ki morajo rezultirati korist ali izgubo, in hazarder profitira samo ob izgubi druge osebe.

Islamski predpis o igrah na srečo

Igre na srečo so strogo prepovedane, kar je podprto s pisnimi dokazi iz Kurana in poslančeve tradicije, vključno z naslednjima:

1. Allah je naredil greh igranja na srečo za daleč hujšega, kot je dobiček iz tega. Kuran pravi: “Sprašujejo te glede vina in kockanja. Reci: “V tem je velik greh in (nekaj) koristi za ljudi. Toda njun greh je večji od njune koristi.” (Sura Al-Bakara, 2:219)
2. Allah ju je odredil kot obliko umazanije in ostudnosti zaradi škodljivih učinkov na posameznika in na družbo ter vernikom ukazuje, naj se temu izogibajo, saj povzroča sovraštvo med ljudmi in jih odvrača od spominjanja na Allaha in od molitve. Kuran pravi: “O, vi, ki verujete! Hamr (opojne pijače ali sredstva), igre na srečo, žrtveni kamni, vedeževalske puščice so gnusne stvari, delo satana. Zato se izogibajte temu, da bi lahko bili uspešni. Satan želi s hamrom (opojnimi pijačami ali sredstvi) in igrami na srečo med vami povzročiti sovraštvo in prezir ter vas odvrniti od omenjanja Allaha in od molitve. Mar ne boste že odnehali?” (Sura Al-Ma’ida, 5:90-91)

Škodljivi učinki iger na srečo na posameznika in na družbo

Igre na srečo imajo številne škodljive učinke na posameznika in na družbo, vključno z naslednjimi:

1. Povzročajo sovražnost med hazarderji, kajti ko prijatelji kockajo in eden od njih zmaga ter vzame njihov denar, bodo nedvomno čutili sovraštvo do njega in mu zamerili ter morda celo spletkarili proti njemu in mu škodovali. To je dobro znano dejstvo in temelji na opazovanju. Kuran v tem kontekstu pravi: “Satan želi s hamrom (opojnimi pijačami ali sredstvi) in igrami na srečo med vami povzročiti sovraštvo in prezir.” Poleg tega odvrača od obveznih molitev in od spominjanja na Allaha. Kuran pravi v tem kontekstu, da satan neutrudno dela na tem, da igre na srečo človeku izgledajo kot nekaj dobrega. “Vas odvrniti od omenjanja Allaha in od molitve. Mar ne boste že odnehali?” (Sura Al-Ma’ida, 5:90-91)
2. Uničuje bogastvo in povzroča, da hazarderji doživijo težke finančne izgube ter osebne in zakonske težave.
3. Razburjenje ob igranju na srečo in možnosti zmage postane odvisnost. Če hazarder zmaga, postane še bolj pohlepen in vznesen, upajoč na še večje zaslužke. Če izgubi, ne obupa zlahka in nadaljuje z igranjem na srečo v upanju, da bo dobil nazaj, kar je izgubil. Tako dobiček kot izguba stojita nasproti produktivnemu delu in predstavljata grozno zlo, ki uničuje družbo.