Nekateri vidiki poslančevega življenja in visoki moralni standardi

 

Poslanec (mir in blagoslov z njim) je bil utelešenje dobrega karakterja in osebne integritete. Ko je bila Aiša, ena od poslančevih žena, vprašana o poslančevem karakterju, je odvrnila: “Njegov karakter je bil Kuran .” (Musnad Ahmad: 24601, Sahih Muslim: 746) To pomeni, da je plemenite nauke Kurana prenesel v stvarnost.

 

Skromnost

  • Poslanec (mir in blagoslov z njim) je bil tako skromen, da ni maral, da bi ljudje vstali ob njegovem prihodu in jim je to celo prepovedal. Čeprav družabnikom nihče ni bil ljubši od Allahovega poslanca, nikoli niso vstali, ko so ga videli prihajati, saj so vedeli, da mu to ni všeč. (Musnad Ahmad: 12345, Musnad Al-Bazzar: 6637)
  • Preden je Adijj ibn Hatim, arabski plemič, sprejel islam, je prišel v Medino, da bi poizvedoval po tej novi veri. “Ko smo hodili proti (poslančevi) hiši,” je kasneje povedal: “smo srečali staro slabotno žensko z otroki, ki ga je prosila, naj se ustavi. Ustavil se je za dlje časa, medtem ko mu je govorila o svojih potrebah. Rekel sem si pri sebi: ‘To zagotovo ni kralj; ne obnaša se kot kralj ali cesar.’ “ (Musnad Ahmad: 19381)
  • Njegova dejanja in gibi v družbi njegovih družabnikov so predstavljala domačo enostavnost in popolno skromnost, tako da tujec sploh ne bi mogel reči, kdo je. Nekoč je nek moški prišel in rekel: “Kdo od vas je Muhammad?” (Sahih Al-Buhari: 63)
  • Anas ibn Malik je rekel: “Vsaka od služabnic v Medini je lahko prijela za roko Allahovega poslanca in ga peljala, kamor je želela.” (Sahih Al-Buhari: 5724) Izraz ‘prijela za roko Allahovega poslanca’ izraža njegovo izjemno prijaznost in takojšen odziv za mlade in šibke. To poročilo razkriva poslančevo popolno skromnost v njegovi pripravljenosti, da poskrbi za potrebe nekaterih najbolj ranljivih članov družbe, žensk in služabnic.
  • Nekoč je razglasil: “Oseba, ki ima nadutosti teže atoma v svojem srcu, ne bo vstopila v Raj.” (Sahih Muslim: 91)

Milost

  • Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: “Tistim, ki so milostni, bo podarjena milost od Najbolj milostnega. Bodite milostni do tistih na Zemlji in Tisti, ki je nad nebesi, bo milosten do vas.” (Sunan At-Tirmizi: 1924, Sunan Abu Davud: 4941)

Njegova milost je vključevala neštete vidike, vključno z naslednjimi:

Milost do otrok

  • Beduin je nekoč prišel k Poslancu (mir in blagoslov z njim) in rekel: “Ali poljubljaš svoje otroke? Mi jih ne poljubljamo.” Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: “Mar jaz lahko postavim milost v vaša srca, zatem ko jo je Allah odstranil?” (Sahih Al-Buhari: 5652, Sahih Muslim: 2317)

V neki drugi situaciji je človek videl Poslanca (mir in blagoslov z njim), da je poljubil svojega vnuka, Hasana ibn Alija, pa mu je rekel: “Imam otroke, vendar nikoli nisem poljubil nobenega od njih.” Poslanec (mir in blagoslov z njim) ga je pogledal z neodobravanjem in rekel: “Kdor ne pokaže milosti do drugih, temu se ne bo pokazala milost.” (Sahih Muslim: 2318)

  • Nekoč je nosil svojo vnukinjo Zajnab, medtem ko je stal v molitvi, in jo nežno položil na tla, ko je šel s čelom do tal. (Sahih Al-Buhari: 494, Sahih Muslim: 543)
  • Če je slišal otroka jokati, medtem ko je njegova mati molila za njim, je skrajšal molitev, da je mati lahko poskrbela za potrebe otroka. Abu Katada je prenesel, da je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel: “Ko začnem molitev, vedno namerim, da jo naredim dolgo; vendar če slišim otroka jokati, jo skrajšam, ker nočem povzročati žalosti njegovi materi.” (Sahih Al-Buhari: 675, Sahih Muslim: 470)

Milost do žensk

Poslanec (mir in blagoslov z njim) je spodbujal svoje družabnike, naj skrbijo za deklice in bodo prijazni do njih; znal je reči: “Kdor skrbi za katero od teh deklic in lepo ravna z njimi, bodo ščit zanj pred Ognjem.” (Sahih Al-Buhari: 5649, Sahih Muslim: 2629)

Poudaril je tudi, da morajo biti pravice dane ženskam in da se mora skrbeti zanje, ter ukazal muslimanom, naj bo to njihova skrb in naj si medsebojno svetujejo, da bodo to počeli: “Lepo ravnajte z ženskami.” (Sahih Al-Buhari: 4890)

Bil je svetel primer prijaznosti do družinskih članov. Nekoč je počepnil poleg kamele in nastavil koleno Safijji, eni od njegovih žena, da je postavila nogo nanj in tako zlezla nanjo. (Sahih Al-Buhari: 2120) Kadarkoli ga je obiskala njegova hčerka Fatima, je vstal, da jo pozdravi, prijel njeno roko, jo poljubil in jo posedel, kjer je predtem sedel on. (Sunan Abu Davud: 5217)

Milost do šibkih članov družbe

  • Poslanec (mir in blagoslov z njim) je ukazal ljudem, naj bodo zaščitniki sirot in naj skrbijo zanje. “Oseba, ki skrbi za siroto, in jaz bova tako na Sodnem dnevu,” je nekoč rekel in združil kazalec ter sredinec za ilustracijo. (Sahih Al-Buhari: 4998)
  • Smatral je, da je oseba, ki skrbi za vdovo ali revno osebo, kakor borec na Allahovi poti, ali kot tisti, ki opravlja molitve celo noč brez zanikrnosti ter se neprestano posti in nikoli ne prekine posta. (Sahih Al-Buhari: 5661, Sahih Muslim: 2982)
  • Na prijaznost do šibkih članov družbe in na dajanje jim pravic, je gledal kot na močen razlog, da se doseže Allahova zmaga nad sovražniki in da se pridobi več sredstev za oskrbo: “Iščite pomoč med vašimi šibkimi, saj vam je dana oskrba in pomoč samo zaradi šibkih med vami.” (Sunan Abu Davud: 2594)

 

Milost do živali

  • Poslančev vsestranski smisel za milost se razširja tudi na živali in insekte. Spodbujal je ljudi, naj bodo prijazni do živali in opozoril, da se jim ne sme škodovati ali jih natovarjati s tovori, ki jih ne morejo nositi. Rekel je: “Allah je predpisal strokovnost v vseh zadevah. Zato ko ubijate, ubijajte lepo, in ko koljete, koljite lepo. Naj vsak od vas naostri svoje rezilo in naj živali, ki jo kolje, prihrani trpljenje.” (Sahih Muslim: 1955)
  • Nekoč je opazil gomilo mravelj, ki so bile zažgane. “Kdo je to zažgal?” je vprašal. Eden od družabnikov je odvrnil: “Mi.” “Nihče drug ne sme kaznovati z ognjem, le Gospodar ognja,” je rekel z neodobravanjem. (Sunan Abu Davud: 2675)

Pravičnost

  • Poslanec (mir in blagoslov z njim) je bil pravičen v vseh okoliščinah in je sodil po Allahovih zakonih, tudi če je bilo proti njegovim bližnjim družinskim članom, kar je v skladu z Allahovim ukazom: “O, vi, ki verujete! Stalno ravnajte pravično, pričajte zaradi Allaha, čeprav v škodo samim sebi, staršem ali sorodnikom. (Sura An-Nisa’, 4:135)
  • Ko je eden od njegovih družabnikov prišel, da posreduje za plemkinjo, ki je nekaj ukradla, da ne bi bila kaznovana, je rekel: “Pri Tistem, v Čigar roki je Muhammadova duša, tudi če bi Fatima, Muhammadova hči, nekaj ukradla, bi ji odsekal dlan.” (Sahih Al-Buhari: 4053, Sahih Muslim: 1688)
  • Ko je razglasil vse oblike obresti (Riba) za prepovedane, je izjavil, da bodo prve obresti, ki bodo v celoti oproščene, tiste Al-Abbasa ibn Abul-Muttaliba, njegovega strica: “Oseba, za katero prevzemam odgovornost njenih obresti, je Al-Abbas ibn Abdul-Muttalib; razveljavljene bodo, vse.” (Sahih Muslim: 1218)
  • Civilizirana in kulturna družba je po njegovi oceni tista, v kateri si šibki lahko pridobijo svoje pravice brez strahu in obotavljanja: “Gorje narodu, katerega posamezniki ne dajo šibkim, kar jim pripada.” (Sunan Ibn Madža: 2426)

Radodarnost in velikodušnost

  • Poslanec (mir in blagoslov z njim) je bil najbolj radodaren od vseh ljudi, najbolj radodaren pa je bil v mesecu Ramadanu, ko se je srečeval z Gabrijelom. Gabrijel se je z njim srečeval vsako noč in ga poučeval o Kuranu. Ko ga je Gabrijel srečal, je bil bolj radodaren pri dobrih delih kot pihanje vetra (ki pride z dežjem in blaginjo).” (Sahih Al-Buhari: 1803, Sahih Muslim: 2308)
  • Nikoli ni zavrnil prošnje koga, ki ga je za kaj prosil. Nekoč je moški prišel k njemu in ga za nekaj prosil. Poslanec (mir in blagoslov z njim) mu je dal čredo ovac, ki so napolnile področje med dvema gorama. Moški je bil tako vesel, da se je vrnil k svojim ljudem in jih pozival v islam z besedami: “Sprejmite islam, kajti Muhammad je tako radodaren, da daje miloščino, brez strahu pred revščino.” (Sahih Muslim: 2321)
  • Nekoč je prejel osemdeset tisoč dirhamov, vendar je količino postavil na preprogo in jo podaril kot miloščino, ne da bi zavrnil koga, ki ga je prosil za nekaj, dokler ni bila porabljena cela količina. (Mustadrak Al-Hakim: 5423)
  • V neki drugi situaciji se mu je približal moški in ga prosil za nekaj. Poslanec (mir in blagoslov z njim) mu je rekel: “Sedaj nimam ničesar, vendar lahko kupiš nekaj v mojem imenu, pa bom to poplačal, ko dobim denar.” Omar se je obrnil k njemu in rekel: “Allah ni naredil obvezno, da delaš nekaj nad svojimi zmožnostmi.” Ta pripomba je zelo užalila Poslanca (mir in blagoslov z njim). Moški mu je nato rekel: “Porabi za miloščino, ne da bi se bal revščine, kajti Gospodar Prestola ne bo zmanjšal tvojega imetja.” Poslanec (mir in blagoslov z njim) se je nasmejal in njegov obraz je žarel od sreče. (Al-Ahadis Al-Mukhtarah: 88)
  • Ko se je Poslanec (mir in blagoslov z njim) vrnil z bitke na Hunajnu, mu je sledilo nekaj novih spreobrnjencev iz beduinskih plemen, ki so bili željni dobiti svoj delež vojnega plena. Sledili so mu do drevesa, kjer je en neotesan beduin potegnil njegovo obleko z ramen, misleč da je to vojni plen. “Vrni mi obleko,” je rekel, “kajti če bi imel toliko kamel, kot je dreves tukaj, bi jih razdelil med vas. Dobro veste, da nisem skop, niti ne varam niti nisem strahopetec.” (Sahih Al-Buhari: 2979)

Naj bo mir in blagoslov s Poslancem Muhammadom, saj je zares utelešenje izjemnega moralnega karakterja v vseh vidikih življenja.