Pozivanje drugih v islam (Da’va)

Odlike pozivanja drugih v islam

Opravljanje Da’ve je neizpodbitno eno od najboljših dejanj v Allahovem pogledu in je zelo pohvaljeno v Kuranu in poslančevi Sunni. Dokazi za to vključujejo naslednje:

  1. Da’va je sredstvo za uspeh v tem življenju in na onostranstvu. Kuran pravi: “In bodite narod, ki bo pozival k dobremu, nagovarjal k spodobnemu vedenju ter odvračal od zla; takšni so zares uspešni.” (Sura Ali-’Imran, 3:104)
  2. Nihče nima boljšega govora od tistih, ki opravljajo Da’vo. Ko Kuran pohvali te ljudi, pravi: “In kdo je boljšega govora od tistega, ki poziva k Allahu, opravlja dobra dejanja ter pravi: ‘Resnično sem eden izmed muslimanov.’ “ (Sura Fussilat, 41:33) Tako je jasno, da ni nikogar, katerega govor bi bil boljši od govora tistega, ki poziva v resnico, saj je njihov vodič k njihovemu Stvarniku in Gospodarju, ter Tistega, ki jih vodi iz teme zablode v svetlobo verovanja.
  3. Opravljanje Da’ve priča o tem, da je oseba sprejela Allahove ukaze: “Pozivaj na pot svojega Gospodarja z modrostjo in dobrim nasvetom ter z njimi razpravljaj tako, kot je najbolje.” (Sura An-Nahl, 16:125) Oseba, ki se posveti tej plemeniti nalogi, mora druge pozivati v islam z modrostjo, kar pomeni, da mora poznati osebnost ljudi, ki jih želi pozvati v islam, da bo izbral najboljšo možno metodo, s katero bo izvršil svojo nalogo, ob tem pa ves čas razpravljal z njimi prijazno, na njim najbolj blagovoljen način.
  4. Opravljanje Da’ve je bila naloga, ki so jo opravljali vsi Allahovi poslanci, brez izjeme, prednost pred vsemi pa ima Poslanec Muhammad (mir in blagoslov z njim), ki ga je Allah poslal celemu človeštvu kot pričo nad ljudmi. Vernikom je dal novico ogromne nagrade na onostranstvu, nevernike pa opozoril na hudo kazen. Širil je svetlobo na celotno človeštvo. Kuran pravi: “O Poslanec, pošiljamo te kot pričo, da oznanjaš vesele vesti in opominjaš, da z Njegovim dovoljenjem pozivaš k Allahu, in kot svetilko, ki razsvetljuje. Ponesi vernikom veselo vest, da bodo prejeli od Allaha veliko dobroto!” (Sura Al-Ahzab, 33:45-47)
  5. Pozivanje ljudi v islam je vir neomejene dobrote, saj boš za vsako osebo, ki jo povabiš v islam, dobil enako nagrado za njegovo molitev, čaščenje in učenje drugih. Kako velik blagoslov Allah podarja tistim, ki opravljajo Da’vo! Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: “Kdor poziva v usmeritev, bo imel enako nagrado kot tisti, ki sledijo, ne da bi se nagrada kogarkoli od njiju zmanjšala.” (Sahih Muslim: 2674)
  6. Nagrada, ki jo ima Allah pripravljeno za tiste, ki pozivajo druge v islam, je daleč boljša od uživanja na tem svetu, saj je takšna nagrada od Allaha Samega, Najbolj plemenitega, ki jim bo obilno poplačal za to plemenito prizadevanje: “Če pa se obrnete – jaz od vas ne iščem nobene nagrade. Moja nagrada je samo pri Allahu in ukazano mi je, naj bom od muslimanov.” (Sura Junus, 10:72) Poslanec (mir in blagoslov z njim) je glede tega rekel: “Če Allah usmeri enega človeka preko tebe, je to boljše zate od lastništva rdečih kamel.” (Sahih Al-Buhari: 2847, Sahih Muslim: 2406) Kamele so bile najdragocenejša lastnina v antični Arabiji, rdeča vrsta pa najbolj cenjena med njimi.

Pogoji za pravilen način pozivanja drugih v islam

Allah opisuje pravilen način opravljanja Da’ve, kot tistega, ki je okarakteriziran z določenimi kvalitetami, ki jo ločijo od drugih. Te kvalitete vključujejo naslednje:

  1. Razumevanje in znanje

Klicalec v islam (Da’ija) mora imeti znanje o resnici, h kateri kliče druge, in jim jasno predstaviti božja navodila, ki temeljijo na jasnih dokazih: “Reci: ‘To je moja pot; pozivam k Allahu z razumevanjem – jaz in kdor mi sledi.’ “ (Sura Jusuf, 12:108)

Ni mu potrebno znati veliko stvari, preden začne pozivati ljudi v islam. Ko se nauči nečesa novega, mora o tem poučiti druge.

Na primer, če se nauči o nujnosti, da se ne pridružuje nikogar Allahu v čaščenju, mora to informacijo prenesti drugim. Podobno, če se nauči o nekem vidiku lepote islama, jim mora to prenesti. Skratka, prenesti mora vse, kar se je naučil o islamu, tudi če se je naučil samo en verz iz Kurana. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je nekoč ukazal: “Prenesite, kar ste se naučili od mene, četudi samo en verz iz Kurana.” (Sahih Al-Buhari: 3274) To je bila praksa poslančevih družabnikov; naučili so se Islamskih načel v nekaj dnevih, potem pa so odšli nazaj k ljudem in jih pozivali v islam ter v njih prebudili zanimanje zanj, zlasti preko visokega moralnega karakterja.

  1. Modrost

Kuran pravi: “Pozivaj na pot svojega Gospodarja z modrostjo in dobrim nasvetom ter z njimi razpravljaj tako, kot je najbolje.” (Sura An-Nahl, 16:125) Modrost je sposobnost sprejemanja razumnih odločitev in dajanje dobrih nasvetov v primernem času in mestu zaradi izkušenosti in znanja, ki ga ima oseba.

Zaradi razlik med ljudmi v njihovem karakterju in stopnji razumevanja, mora klicalec v islam izbrati primerno metodo, ko opravlja Da’vo in počakati na primerno priložnost, da jih pridobi na svojo stran.

Približati se jim mora nežno in sočutno ter imeti z njimi miren in uravnotežen dialog, ki ne povzroča slabih občutkov in sovraštva. Zato je Allah opozoril Allahovega Poslanca na blagoslove, ki mu jih je podaril, ko ga je naredil nežnega z ljudmi: “Samo zaradi neomejene Allahove milosti si mil in blag do njih. Če pa bi bil grob ter trdega srca, bi zagotovo odšli od tebe.” (Sura Ali-’Imran, 3:159)

Pozivanje družinskih članov in sorodnikov v islam

Oseba, ki je bila usmerjena v islam, se mora potruditi, da pokliče svoje družinske člane in sorodnike v to vero, saj so mu najbližji in najljubši ljudje. Vsako škodo, ki jo morda doživi, mora potrpežljivo prenašati. Prav tako bi moral uporabiti vsa možna sredstva, da bi jim pokazal resnico. Kuran pravi: “Ukaži svoji družini, da opravlja molitev, in potrpežljivo vztrajaj pri tem!” (Sura Ta-Ha, 20:132)

Nekateri klicalci v islam bodo opazili, da se jim ljudje, ki jim niso v sorodu, lažje odzivajo na njihov poziv, medtem ko najbližji sorodniki tega nočejo, kar jim povzroča veliko žalost in razočaranje. Uspešen klicalec v islam nikoli ne obupa; trudi se po najboljših močeh, da jih usmeri v resnico, in uporablja različne metode ter tehnike in prosi Allaha, naj usmeri njihova srca, tudi v najbolj žalostnih trenutkih.

Prav to je delal Poslanec (mir in blagoslov z njim) v primeru svojega strica Abu Taliba. Ves čas ga je pozival v islam in to počel vse do zadnjih trenutkov njegovega življenja. Ko je bil Abu Talib na smrtni postelji, ga je Poslanec (mir in blagoslov z njim) prosil: “Dragi stric, reci La ilaha illa Allah (Ni nobenega božanstva vrednega čaščenja, razen Allaha), da bom lahko posredoval zate na Sodnem dnevu.” (Sahih Al-Buhari: 3671, Sahih Muslim: 24) Vendar Abu Talib tega ni hotel storiti in umrl je kot mnogobožec. Takrat je Allah razodel naslednji verz: “Ti prave poti ne moreš pokazati, komur želiš, temveč Allah vodi na pravo pot, kogar hoče! On najbolje pozna tiste, ki so na pravi poti.” (Sura Al-Kasas, 28:56) Nov musliman mora čimprej po sprejetju islama zgraditi močan in zdrav odnos s svojimi sorodniki in znanci, tako muslimani kot nemuslimani. Prav tako se mora držati visokih moralnih standardov pri odnosu do njih, saj islam ni poziv v izolacijo in oddaljevanje od družbenega življenja. Prijaznost do ljudi in visoki moralni standardi pri odnosu z ljudmi so resnično najboljši način za predstavitev te velike vere, s katero je bil Poslanec (mir in blagoslov z njim) poslan, da izpopolni plemenit karakter. Visoki moralni standardi in lepo obnašanje se mora začeti doma med družinskimi člani. (poglej stran 223)