Stebri in obvezna dejanja v molitvi

Stebri (Arkan; ednina: Rukn) molitve so bistveni deli, ki so nujni za njeno veljavnost. Če se kateregakoli od teh stebrov izpusti zaradi pozabe ali namerne opustitve, molitev postane neveljavna.

Ti so naslednji:

Začetni Takbir; zavzemanje stoječega položaja, če oseba to lahko stori; recitiranje Sure Al-Fatiha (v primeru, če molitev opravljaš sam, tj. ne za imamom); priklon, dviganje s položaja priklona; dotikanje s čelom do tal, sedenje med dvema dotikoma s čelom do tal; zaključni Tašahhud, sedenje ob recitaciji Tašahhuda; Taslim; poskrbeti, da vsak del telesa zavzame ustrezen položaj, preden se preide na naslednji položaj.

Obvezna dejanja v molitvi (Wadžibat; ednina: Wadžib) so tista dejanja, ki se morajo storiti v molitvi. Če se jih namerno izpusti, molitev postane neveljavna. Vendar če se jih izpusti brez namere ali iz pozabe, je molitev še naprej veljavna. Dejanja, ki so bila izpuščena, pa so nadomeščena z dvema dotikoma s čelom do tal zaradi pozabe, kakor bo pojasnjeno kasneje.

Obvezna dejanja v molitvi po vrstnem redu:

Recitacija Takbirjev v molitvi, razen začetni Takbir; izjava Subhana rabbijal-azim (Slavljen je moj Gospodar, Vsemogočni) enkrat; izjava Sami’allahu liman hamidah (Allah sliši tistega, ki Ga hvali), če oseba moli sama, ali če je vodja molitve (imam); izjava Rabbana wa lakal-hamd (Naš Gospodar, Tebi pripada vsa hvala); Subhana rabbijal a’la (Slavljen je moj Gospodar, Vzvišeni) enkrat; izjava Rabbigfirli (O, Gospodar, odpusti mi) enkrat, medtem ko sediš med dvema dotikoma s čelom do tal; in recitacija prvega Tašahhuda. Ta obvezna dejanja se lahko nadoknadi z dvema dotikoma s čelom do tal zaradi pozabe.

Priporočljiva dejanja v molitvi (Sunan as-salat) so tiste besede in dejanja, ki niso stebri ali obvezna dejanja v molitvi. Služijo kot izpopolnjevanje molitve in jih je priporočljivo opravljati. Vendar opustitev teh dejanj molitve ne naredi neveljavne.

Dva dotika s čelom do tal zaradi pozabe

Ta dva dotika s čelom do tal se običajno opravi, da se nadomesti neka pomanjkljivost v molitvi.

Kdaj se ju lahko opravi?

Lahko se ju opravi v naslednjih primerih:

  1. Če oseba iz pozabe doda dodatno dejanje v molitev, bodisi da to dejanje pomeni dodaten stoječ položaj, dotik s čelom do tal, položaj priklona ali sedeč položaj, potem mora opraviti dva dotika s čelom do tal zaradi pozabe na koncu molitve.
  2. Če nenamerno izpusti nekega od stebrov molitve (Arkan), mora dodati manjkajoči steber in nato opraviti dva dotika s čelom do tal zaradi pozabe na koncu molitve.
  3. Če nenamerno izpusti nekega od obveznih dejanj molitve (Wadžibat), kakor je prvi Tašahhud, potem mora opraviti dva dotika s čelom do tal zaradi pozabe.
  4. Če dvomi, koliko enot je opravil v molitvi, potem enostavno domneva, da je opravil manjše število, da bo varen, in opravi dva dotika s čelom do tal zaradi pozabe na koncu molitve.

Način opravljanja dveh dotikov s čelom do tal zaradi pozabe: Lahko se ju opravi na povsem enak način, kakor se ju običajno opravi v molitvi, tj. z opravljanjem dveh dotikov s čelom do tal in sedenjem vmes.

Kdaj opraviti dva dotika s čelom do tal zaradi pozabe: Lahko se ju opravi:

  • Po zaključnem Tašahhudu in pred recitacijo Taslima opravi dva dotika s čelom do tal zaradi pozabe in nato recitira Taslim, kakor običajno, ko zaključi molitev.
  • Po recitaciji Taslima opravi dva dotika s čelom do tal zaradi pozabe in nato ponovno recitira Taslim.

Dejanja, ki razveljavijo molitev

  1. Če se katerikoli od njenih stebrov (arkan) ali obveznih dejanj (wadžibat) namenoma ali iz pozabe izpusti, kljub zmožnosti osebe.
  2. Če se katerikoli od njenih obveznih dejanj (Wadžibat) namenoma izpusti.
  3. Namenoma govoriti med molitvijo.
  4. Glasno smejanje med molitvijo.
  5. Nepotrebno, nenehno gibanje

Dejanja, ki so nepriporočljiva v molitvi

To so dejanja, ki zmanjšajo nagrado osebe za molitev in negativno vplivajo na ponižnost, koncentracijo in prisotnost v njej. Ta so naslednja:

  1. Obračanje glave med molitvijo. Ko je bil Poslanec (mir in blagoslov z njim) vprašan o tem dejanju, je rekel: “To je način kraje, s katerim hudič jemlje delež od človekove molitve.” (Sahih Al-Buhari: 718)
  2. Igranje z rokami ali obrazom, postaviti roko na bok, skleniti roke skupaj, pokanje s členki prstov.
  3. Opravljanje molitve, ko je oseba vznemirjena zaradi nečesa, kakor je klic narave, saj je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel: “Nobena molitev se ne more pravilno opraviti, ko se hrana postreže pred častilcem, ali ko ga tišči zaradi klica narave.” (Sahih Muslim: 560)

 

Priporočljive prostovoljne molitve

Od muslimana se zahteva, da opravi le pet molitev na dan.

Vendar jih islam spodbuja, da opravljajo druge prostovoljne molitve, saj zaradi njih postanejo vredni Allahove ljubezni in jim služijo, da nadomestijo morebitne pomanjkljivosti pri opravljanju obveznih molitev.

Sledijo nekatere najpomembnejše dodatne molitve:

  1. Dodatne molitve, ki spremljajo obvezne molitve (As-Sunan ar-rawatib): To so molitve, ki se opravijo pred ali po obveznih molitvah, in muslimani jih običajno ne zanemarjajo.

Glede nagrade za opravljanje teh molitev je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel: “Allah bo zgradil hišo v Raju vsakemu muslimanu, ki moli dvanajst enot prostovoljnih molitev v toku noči in dneva.” (Sahih Muslim: 728)

Te so naslednje:

1 Dve enoti pred Fadžr molitvijo.
2 Štiri enote pred Zuhr molitvijo, z recitacijo Taslima po vsakima dvema enotama; in še dve enoti po Zuhr molitvi.
3 Dve enoti po Magrib molitvi
4 Dve enoti po Iša molitvi.
  1. Witr molitev: arabska beseda Witr pomeni “neparna številka” in se nanaša na neparno število opravljenih molitev po Iša molitvi. Razume se jo kot eno najboljših in najbolj zaslužnih od vseh dodatnih molitev. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je nekoč zapovedal muslimanom: “Sledilci Kurana! Opravljajte Witr molitev.” (Sunan At-Tirmizi: 453, Sunan Ibn Madža: 1170)

Najboljši čas za opravljanje Witr molitve je v poznem delu noči pred Fadžr molitvijo, vendar jo musliman lahko opravi kadarkoli med molitvama Iša in Fadžr.

Minimalno število enot v Witr molitvi je ena, vendar je bolje opraviti tri. Musliman jih lahko opravi več, če želi, vendar je maksimalno število enot, kolikor jih je opravljal Poslanec (mir in blagoslov z njim), enajst.

Enote dodatnih molitev se običajno opravijo dve po dve, čemur sledi Taslim. Witr molitev ni nobena izjema. Vendar če hoče musliman zaključiti molitev, mora dodati eno samo enoto, v kateri lahko recitira posebno prošnjo, znano kot prošnja Kunut. Ta prošnja se recitira po dvigu s položaja priklona in pred dotikom s čelom do tal. Po tej prošnji lahko moli k Allahu in Ga prosi, karkoli si želi, tako da drži svoje roke pred seboj, z obema dlanema obrnjenima navzgor.

Čas, ko ni dovoljeno opraviti dodatne molitve

Musliman lahko opravi dodatno molitev kadarkoli želi, razen v časih, v katerih jih je prepovedano opravljati, saj so to običajno točno določeni časi za opravljanje molitev nekaterih nemuslimanov. V teh časih mu je dovoljeno samo nadomestiti obvezne molitve, ki jih je morebiti izpustil, ali dodatne molitve, ki se jih opravi z razlogom, kakor je molitev Tahijjatul-masdžid “pozdrav mošeji”, molitev, ki je sestavljena iz dveh enot in se jo opravi ob vstopu v mošejo, če je dovolj časa, da se jo opravi, preden se začne obvezna molitev. Vendar musliman lahko kliče Allaha in recitira prošnje ob kateremkoli času.

Ti časi so, kot si sledijo:

1 Od časa po Fadžr molitvi dokler sonce ne vzide nad obzorje za dolžino kopja, to je kratko obdobje določeno v islamskem pravu in je enako približno dvajsetim minutam v državah z zmerno klimo.
2 Od časa, ko je sonce v zenitu, dokler se ne nagne zahodno od sredine neba. To je kratek čas pred začetkom časa za Zuhr molitev.
3 Od časa po Asr molitvi do sončnega zahoda.

Skupinska molitev

Allah muslimanom ukazuje, naj opravljajo pet obveznih molitev v skupini in jim obljublja veliko nagrado za to. Ko je omenil nagrado za skupinsko molitev, je Poslanec (mir in blagoslov z njim) nekoč rekel: “Nagrada za molitev opravljeno v skupini je sedemindvajsetkrat večja od tiste, ki jo oseba opravi sama.” (Sahih Al-Buhari: 619, Sahih Muslim: 650)

Skupinsko molitev lahko vzpostavita najmanj dve osebi, eden od njiju je vodja molitve (imam). Vendar večja kot je skupina, dražje je to Allahu.

Kdo naj vodi molitev?

To pomeni, da morajo tisti, ki molijo za imamom, delati v molitvi enako kot on, tako da izvršijo vse gibe v molitvi in zavzamejo vse položaje v molitvi, kot sta priklon in dotik s čelom do tal, takoj za njim. Ne smejo narediti nekega giba ali položaja pred njim, ali se v čemerkoli glede tega razlikovati od njega.

Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: “Imam je zato, da se mu sledi. Reci Allahu Akbar, ko on to reče in ne izreci tega, dokler ga ne izreče on. Prikloni se, ko se on prikloni in ne prikloni se, dokler se ni priklonil on. Ko reče Sami’allahu liman hamidah (Allah sliši tistega, ki Ga hvali), reci Rabbana wa lakal hamd (Naš Gospodar, Tebi pripada vsa hvala). Dotakni se s čelom do tal, ko se on dotakne s čelom do tal, in ne dotakni se s čelom do tal, dokler tega ne stori on.” (Sahih Al-Buhari: 710, Sahih Muslim: 414 in Sunan Abu Davud: 603)

Kdo naj vodi molitev?

Splošno rečeno, prednost za vodenje molitve bi se morala dati tistemu, ki najbolje pozna Kuran. Če so prisotni enaki v tem pogledu, potem tisti, ki najbolje pozna verske predpise. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: “Naj bo imam skupini tisti, ki zna največ Kurana na pamet; in če so vsi prisotni v tem pogledu enaki, potem naj jo vodi tisti, ki ima najgloblje znanje o Sunni ...” (Sahih Muslim: 673)

Kje v molitvi stoji imam in kje tisti, ki jih vodi?

Imam stoji pred tistimi, ki jih vodi v molitvi (Ma’mumun; ednina: Ma’mum/sledilec). Sledilci stojijo z ramo ob rami in tvorijo ravne vrste za njim. Sprednja vrsta mora biti dopolnjena in zaključena prva. Če je samo en sledilec (Ma’mum), se postavi desno od imama.

Kako nadoknaditi zamujene enote molitve

Če se je molitev že začela, se mora zamudnik priključiti skupini na prav tisti položaj, na katerem najde imama. Na primer, če najde imama v položaju dotika s čelom do tal, mora recitirati Takbir in se dotakniti s čelom do tal. Ko imam zaključi skupinsko molitev z recitacijo Taslima, zamudnik vstane, recitira Takbir, zavzame stoječ položaj in dokonča preostanek molitve individualno, tako da nadoknadi enote, ki jih je izpustil.

Enota (Rak’a), na kateri ujame imama, ko se priključi skupini, šteje kot začetek njegove molitve in kar nadoknadi po tem, ko imam zaključi skupinsko molitev, šteje kot preostanek njegove molitve.

Kako ugotoviti, če je bil opravljen celoten Rak’a

Molitev se določi s številom enot opravljenih v njej; če se zamudnik priključi skupini, medtem ko je imam v položaju priklona, se razume, da je opravil celotno enoto (Rak’a), čeprav ni recitiral Sure Al-Fatiha na tem Rak’atu v stoječem položaju. Če pa zamudi položaj priklona, potem mora recitirati Takbir in se priključiti skupini. V tem primeru se razume, da je ta Rak’a zamudil in vsi gibi ter položaji v njem ne štejejo.

Primeri, ki prikazujejo, kako nadoknaditi zamujene enote v molitvi

Če se nekdo priključi skupini v Fadžr molitvi, medtem ko je imam na drugem Rak’atu, mora po tem, ko imam zaključi molitev s Taslimom, vstati, recitirati Takbir, zavzeti stoječ položaj in nadoknaditi drugi Rak’a, ki ga je zamudil. Ne sme recitirati Taslim, dokler ne zaključi molitve, saj Fadžr molitev vsebuje dve enoti, on pa je opravil samo eno enoto z imamom.

Če se priključi skupini v Zuhr molitvi, medtem ko je imam v položaju priklona na tretjem Rak’atu, potem to pomeni, da je opravil dve polni enoti molitve, kar zanj šteje kot njegovi prvi dve enoti. Takoj ko imam zaključi molitev s Taslimom, mora vstati, recitirati Takbir, zavzeti stoječ položaj in opraviti še dve enoti, tretjo in četrto enoto, saj je Zuhr molitev sestavljena iz štirih enot molitve.

Če se priključi skupini v Magrib molitvi, medtem ko je imam v sedečem položaju in recitira zaključni Tašahhud, mora po tem, ko imam zaključi molitev s Taslimom, vstati, recitirati Takbir, zavzeti stoječ položaj in opraviti tri polne enote molitve. Razlog za to je, da se je priključil skupini šele na koncu, ko je imam recitiral zaključni Tašahhud. Enota (Rak’a) šteje kot popolna samo, če se oseba priključi skupini, medtem ko je imam v položaju priklona.

Klic na molitev (Azan)

Azan služi namenu pozivanja ljudi na molitev in označevanja, da je nastopil čas za obvezno molitev. Drug poziv imenovan Ikama služi namenu zbiranja muslimanov, naj se postavijo v vrste za začetek obvezne molitve. Muslimani so se včasih srečali in spraševali za čas molitve, vendar jih nihče ni klical. Nekega dne so razpravljali, kako bi vse zbrali na molitev.

Nekateri so predlagali zvon, kakor pri kristjanih, drugi pa so predlagali ovnov rog, da bi sledili praksi starodavnih judov. Potem je Omar ibn Al-Khattab, eden od poslančevih družabnikov, predlagal, da bi določili nekoga, ki bi klical ljudi na molitev. Poslanec (mir in blagoslov z njim) se je strinjal, se obrnil k Bilalu in rekel: “Bilal, vstani in pokliči ljudi na molitev.” (Sahih Al-Buhari: 579, Sahih Muslim: 377)

Način recitiranja Azana in Ikame

  • Tako Azan kot Ikama morata biti recitirana v primeru skupine ljudi, vendar ne v primeru posameznika. Če ga skupina namenoma izpusti, bo njihova molitev vseeno veljavna, vendar se jih bo razumelo za grešnike.
  • Azan bi moral biti recitiran z lepim glasom in naglas, da ga ljudje lahko slišijo in pridejo v mošejo, da opravijo skupinsko molitev.
  • Azan ima različne oblike, vse pa je odobril Poslanec (mir in blagoslov z njim). Naslednja je najobičajnejša oblika:

Ikama

  1. Allahu Akbar, Allahu Akbar “Allah je največji, Allah je največji
  2. Ašhadu an la ilaha illallah “Pričam, da ni nobenega božanstva vrednega čaščenja, razen Allaha
  3. Ašhadu anna Muhammadan resulullah “Pričam, da je Muhammad Allahov Poslanec
  4. Hajja ‘alas-salah “Pridite na molitev
  5. Hajja ‘alal-falah “Pridite na odrešitev
  6. Kad kamati-s-salatu, kad kamati-s-salah “Molitev se bo začela, molitev se bo začela
  7. Allahu Akbar, Allahu Akbar “Allah je največji, Allah je največji
  8. La ilaha illallah “Ni nobenega božanstva vrednega čaščenja, razen Allaha”

Azan

  1. Allahu Akbar “Allah je največji” (štirikrat)
  2. Ašhadu an la ilaha illallah “Pričam, da ni nobenega božanstva vrednega čaščenja, razen Allaha” (dvakrat)
  3. Ašhadu anna Muhammadan rasulullah “Pričam, da je Muhammad Allahov Poslanec” (dvakrat)
  4. Hajja ‘ala-salah “Pridite na molitev” (dvakrat)
  5. Hajja ‘alal-falah “Pridite na odrešitev” (dvakrat)
  6. Allahu Akbar “Allah je največji” (dvakrat)
  7. La ilaha illallah “Ni nobenega božanstva vrednega čaščenja, razen Allaha” (enkrat)

Odgovoriti na Azan

Ob poslušanju vsake izjave Azana je priporočljivo, da ponavljamo za Muazzinom (tistim, ki kliče na molitev) in izgovarjamo natanko tako kot on, razen ko reče Hajja ‘alas-salah “Pridite na molitev” ali Hajja ‘alal-falah “Pridite na odrešitev”. V tem primeru bi moral reči: La hawla wa la kuwwata illa billah, kar pomeni “Ni sile niti moči, razen z Allahom”.

Priporočljivo je recitirati naslednjo prošnjo po Azanu: Allahumma rabba hazihi Da’vati tammati, wa salatil ka’imati, ati Muhammadan-il-wasilata wal-fadilat, wab’athu makaman mahmudan allazi wa’adtah (O, Allah! Gospodar tega popolnega poziva in te vzpostavljene molitve, podari Muhammadu posredovanje in obilje in dvigni ga na hvalevreden položaj, ki si mu ga obljubil).