Ponižnost in prisotnost v molitvi

أSlužabnik je najbližje svojemu Gospodarju, kadar gre s čelom do tal v molitvi. .

Ponižnost in prisotnost (Hušu’) predstavlja bistvo molitve in vključuje globoko koncentracijo ter popolno ponižnost pred Vsemogočnim Allahom. Oseba se trudi, da se osredotoča in razume kuranske verze ter prošnje recitirane v molitvi.

To je eno od najbolj zaslužnih dejanj čaščenja in Allah to razume za lastnost vernikov: “Zares so uspeli verniki, ki so pri molitvi spoštljivo ponižni.” (Sura Al-Mu’minun, 23:1-2)

Tisti, ki imajo Hušu’ v svojih molitvah, okusijo sladkost čaščenja in verovanja, zato je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel: “Molitev je vir mojega največjega veselja.” (Sunan An-Nasa’i: 3940)

Sredstva za osvojitev Hušuja v molitvi

Obstajajo številna sredstva, ki nam pomagajo razviti stanje ponižnosti in prisotnosti v molitvi, vključno z naslednjimi:

  1. Potrebne priprave na molitev

To se lahko stori tako, da se zgodaj odide v mošejo (za moške), opravi priporočljiva dejanja pred tem, da se nosi ustrezno in lepo oblačilo in da se v mošejo hodi ponižno in na dostojanstven način.

  1. Odstranitev motečih dejavnikov

Oseba ne sme vstopiti v molitev, če obstajajo določene motnje, ki bodo vplivale na njegovo koncentracijo, kot so slike, glasen zvok, naravna potreba, lahkota in žeja, ko je hrana že postrežena. Z odstranitvijo takšnih motenj, oseba razvije miren um, ki tlakuje pot k boljši koncentraciji v tem velikem dejanju čaščenja, ki ga bo oseba opravila.

  1. Tuma‘nina

Tuma’nina nima enakovrednega izraza v slovenščini, na splošno pa pomeni izogibanje naglici in to, da ne spremenimo položaja, dokler ne mine vsaj čas, ki je potreben, da se kosti namestijo. Poslanec (mir in blagoslov z njim) svoje molitve nikoli ni opravil z naglico. Vse položaje in gibe v molitvi je opravil popolno in ni spremenil položaja, dokler ni minil vsaj čas, ki je potreben, da se kosti namestijo. Prav tako je ukazal tistim svojim družabnikom, ki so hiteli v svojih molitvah, naj si vzamejo čas na vseh položajih in gibih v molitvi, da jih dokončajo ustrezno. Ni hotel, da bi hiteli, in je to naglo opravljanje molitve primerjal z dejanjem kljuvanja vrane.

Nekoč je rekel svojim družabnikom: “Najhujši tat je tisti, ki krade od svoje molitve.” Vprašali so ga: “Kako nekdo lahko krade od svoje molitve?” Odvrnil je: “Tako, da ne opravi položaja priklona in dotika s čelom do tal ustrezno.” (Musnad Ahmad: 22642)

Tisti, ki hitijo v svojih molitvah, je nikakor ne morejo opraviti z globoko koncentracijo in popolno ponižnostjo pred Vsemogočnim Allahom, saj naglica nedvomno vpliva na prisotnost in ponižnost v molitvi in tako zmanjša nagrado osebe.

  1. Razmišljanje o Allahovi veličini

Razmišljati moramo o veličini Stvarnika, priznati Njegovo popolnost in sprejeti našo šibkost in napake. Tisti, ki razmišljajo o Allahovi veličini, bodo opazili, da so ničvredni v primerjavi z Njim. To poveča njihovo spoštovanje Allaha in zato kličejo Allaha in Ga ponižno ter prepričano prosijo za karkoli. Prav tako se moramo spominjati večne blaženosti, ki jo je Allah pripravil za pokorne vernike in strogo kazen, ki jo je pripravil za nevernike. Prav tako moramo razmišljati o dnevu, ko bomo stali pred Allahom za končno sodbo.

Allah v Kuranu omeni, da so tisti, ki to počnejo, zares prepričani v srečanje z Njim: “Pomagajte si s potrpljenjem in molitvijo; to je resnično težko, razen za spokojno ponižne. Tistim, ki so prepričani, da bodo srečali svojega Gospodarja in da se bodo vrnili k Njemu.” (Sura Al-Bakara, 2:45-46)

Bolj ko se zavedamo, da nas Allah sliši, daje in odgovarja na naše molitve, več ponižnosti bomo razvili in bolj bomo razmišljali o Allahovi veličini.

  1. Meditacija o kuranskih verzih in ostalih izjavah v molitvi ter odgovarjanje nanje

Kuran je bil razodet, da bi se o njem razmišljalo. Kuran pravi: “Knjiga, ki ti jo objavljamo, je blagoslovljena, da bi razmišljali o njenih ajatih in da bi tisti, z razumom obdarjení, upoštevali nauk.” (Sura Sad, 38:29) Tega se nikakor ne more doseči brez razumevanja pomena prošenj in kuranskih verzov recitiranih v molitvi. Meditacija o pomenu tega, kar oseba recitira, kakor tudi o svojem stanju, poveča koncentracijo in ponižnost osebe v molitvi in osebo celo vodi v jok in ekstazo. Takšen čustven vpliv postane očiten z vsakim verzom, ki ga oseba posluša. Kuran pravi: “In tisti, ko so opozorjeni na znamenja svojega Gospodarja, ne ostanejo ne gluhi ne slepi. (Sura Al-Furkan, 25:73)

Petkova molitev (Salat-ul-Džumu’a)

Petkova molitev (Salat-ul-Džumu’a) je verska dolžnost, ki nadomesti dnevno opoldansko molitev (Salat-ul-Zuhr) v petek. To je eden od najbolj vzvišenih islamskih obredov in eden od njegovih potrjenih obveznih dejanj. Na ta dan se muslimani zberejo enkrat tedensko, poslušajo pridigo, ki jo dostavi imam, in potem opravijo petkovo molitev.

Odlike petka

Petek je eden od najboljših in najbolj vzvišenih dnevov v tednu, saj mu je dal Allah prednost pred ostalimi dnevi zaradi številnih odlik, vključno z naslednjimi:

  • Allah ga je posebej izbral za muslimane, kakor je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel: “Allah je usmeril tiste, ki so bili pred nami, stran od petka. Judje so imeli soboto, kristjani pa nedeljo. Potem je Allah pripeljal nas in nas usmeril na petek.” (Sahih Muslim: 856)
  • Allah je v njem ustvaril Adama in na ta dan se bo zgodil Sodni dan, kakor je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel: “Petek je najboljši dan, v katerem sonce vzide. Na ta dan je bil ustvarjen Adam, na ta dan je bil sprejet v Raj in na ta dan je bil izgnan iz njega. Tudi Sodni dan se bo zgodil v petek.” (Sahih Muslim: 854)

Kdo mora opraviti petkovo molitev?

Petkova molitev je verska dolžnost, ki je obvezna tistim, ki izpolnijo naslednje pogoje:

  1. Morajo biti moški: Ženskam je ni obvezno opraviti.
  2. Morajo bili zakonsko odgovorni (Mukallaf) za svoja dejanja. Duševno bolnemu ali otroku, ki še ni prišel v puberteto, ni obvezna.
  3. Morajo biti doma: Ni obvezna potnikom ali tistim, ki živijo na podeželju, izven naselij in mest.

Petkova molitev: Obnašanje in pravila

  1. Priporočljivo je, da musliman opravi obredno kopanje (Gusl), obleče lepo in čisto obleko in pohiti v mošejo.
  2. Muslimani se zberejo v mošeji. Imam se povzpne na prižnico (Minbar), se obrne k častilcem in dostavi Hutbo (pridigo), ki je običajno sestavljena iz dveh delov, med katerima se na kratko usede. V tej pridigi jih opomni, naj se zavedajo Allaha, jim da nasvet, jim pridiga in recitira verze iz Kurana.
  3. Muslimani morajo pozorno poslušati Hutbo. Ni jim dovoljeno govorjenje ali karkoli drugega, kar bi jim zmanjšalo korist od Hutbe, tudi če je le igranje s preprogo, kamni ali peskom.
  4. Imam se nato spusti s prižnice, zavzame položaj in vodi ljudi v molitvi dveh Rak’atih, v kateri glasno recitira Kuran.
  5. Petkova molitev se lahko opravi, če je prisotno določeno število ljudi. Če neka oseba izostane iz veljavnega razloga, je ne more nadomestiti; in če jo opravi sam, ne bo veljavna. Namesto tega mora opraviti dnevno opoldansko molitev (Salat-ul-Zuhr).
  6. Če oseba zamudi v mošejo in ujame imama na manj kot eni enoti (Rak’a), mora dokončati svojo molitev po tem, ko imam zaključi molitev, in jo razume kot opoldansko molitev (Salat-ul-Zuhr).
  7. Tisti, ki so izvzeti iz opravljanja petkove molitve, kot so ženske in potniki, jim ni treba opraviti dnevne opoldanske molitve (Salat-ul-Zuhr), če so že opravili petkovo molitev v mošeji.

Tisti, ki so izvzeti iz prisotnosti na petkovi molitvi

Islam poudarja, da jo muslimani, ki niso izvzeti iz opravljanja petkove molitve, morajo opraviti in jih opozarja na zaposlenost z materialnimi težnjami: “O vi, ki verujete, ko se na petkov dan pokliče k molitvi, pohitite, da slavite Allaha, in pustite trgovanje. To je bolje za vas, če resnično veste!” (Sura Al-Džumu’a, 62:9)

Prav tako opozarja, da bo Allah postavil pečat na srca tistih, ki jo izpustijo brez veljavnega razloga. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: “Allah bo zapečatil srca tistih, ki izpustijo tri petkove molitve zaporedoma iz nemarnosti in brez izgovora.” (Sunan Abu Davud: 1052, Musnad Ahmad: 15498) To pomeni, da bo prekril njihova srca in vanje postavil neznanje kot v srca svetohlincev in grešnikov.

Razlog, ki se razume kot zares veljaven za izostanek iz petkove molitve, je tisti, ki vključuje neobičajno velike težave oziroma če bi to povzročilo resno škodo za zdravje osebe ali bilo pogubno za njeno preživetje.

Ali se lahko kariera, ki zahteva, da oseba dela v času petkove molitve, razume kot veljaven izgovor za izostanek?

Na splošno kariera, ki zahteva, da oseba dela v času petkove molitve, ni veljaven izgovor za izostanek iz petkove molitve, saj nam Allah ukazuje, da pustimo svoje materialne težnje, ko smo poklicani na petkovo molitev: “O vi, ki verujete, ko se na petkov dan pokliče k molitvi, pohitite, da slavite Allaha, ín pustite trgovanje.” (Sura Al-Džumu’a, 62:9) Zato se od muslimana zahteva, da se zaposli v službi, ki mu ne bo preprečevala opravljanja verskih dolžnosti, četudi so take službe slabše plačane.

Kuran tudi pravi: “Tistemu, ki se boji Allaha, On mu najde izhod in ga oskrbi, od koder niti sam ne pričakuje, in tistemu, ki se zanaša na Allaha, On zadostuje!” (Sura At-Talak, 65:2-3)

Kdaj se kariera lahko razume kot veljaven izgovor za izostanek iz petkove molitve?

Kariera, ki od nas zahteva, da nadaljujemo z delom v času petkove molitve, se lahko razume za veljaven izgovor v naslednjih dveh primerih:

  1. Takšna kariera mora zagotavljati veliko korist, ki se nikakor ne more uresničiti, če oseba pusti službo in se udeleži petkove molitve. Enako, če jo pusti, bo povzročil veliko škode, zlasti če ni nikogar, ki bi ga lahko nadomestil.
Primeri: :
  • Zdravniki na urgenci.
  • Pazniki ali policisti, ki varujejo ljudi in njihovo lastnino pred krajami in kriminalnimi aktivnostmi.
  • Ljudje, ki imajo nadzorne funkcije v velikih podjetjih, v katerih je potreben nenehen nadzor.
  1. Če je takšna kariera edini vir dohodka, ki pokriva njegove osnovne stroške, kot so hrana, pijača in ostale nujne stvari, zanj in njegovo družino, potem mu je dovoljen izostanek iz petkove molitve in lahko nadaljuje svojo službo, dokler ne najde alternativne službe, ali dokler ne najde vira hrane, pijače in nujnih stvari, ki so zadostne zanj in njegovo gospodinjstvo. Vendar mora iskati drug vir dohodka.

Molitev potnika

  • Potnik lahko, ko potuje iz enega kraja v drugega, ali ko začasno ostane nekje, kar ne traja dlje od štirih dni, skrajša molitve s štirimi Rak’atov na dva. Tako bo opravil dve enoti (Rak’at, ednina: Rak’a) namesto štirih v opoldanski molitvi (Zuhr), popoldanski molitvi (Asr) in večerni molitvi (Iša), razen če moli za vodjo molitve (Imam), v tem primeru mu mora slediti
  • Lahko izpusti dodatne molitve, ki jih redno opravlja z obveznimi (As-Sunan Ar-Rawatib) z izjemo dodatne molitve pred Fadžr molitvijo.
  • Lahko združi opoldansko (Zuhr) s popoldansko molitvijo (Asr) in molitev ob sončnem zahodu (Magrib) z večerno molitvijo (Iša) ob času katerekoli od njih. To služi kot olajšanje pri težavah, skozi katere gre oseba na potovanju.

Molitev bolnega

Musliman mora opraviti obvezne molitve v vseh okoliščinah, dokler je povsem pri zavesti in nadzoruje svoje mentalne sposobnosti. Vendar islam upošteva različne situacije ljudi in posebne potrebe, zato obstajajo pravila glede bolnih ljudi.

Pojasnitev te točke:

  • Če je preveč bolan, da bi vstal, ali če bi opravljanje molitve v stoječem položaju zadržalo okrevanje, jo lahko opravi v sedečem položaju. Če tudi tega ne more, potem jo lahko opravi ležeč na boku. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: “Molite stoje; če ne morete, molite sede; če tudi tako ne morete, molite na boku.” (Sahih Al-Buhari: 1066)
  • Če se ne more prikloniti ali dotakniti s čelom do tal, se lahko samo nagne naprej, kolikor je zmožen.
  • Če se ne more usesti na tla, se lahko usede na stol ali kaj podobnega.
  • Če ne more opraviti Wudu’ za vsako molitev zaradi bolezni, lahko združi opoldansko molitev (Zuhr) s popoldansko molitvijo (Asr) in molitev ob sončnem zahodu (Magrib) z večerno molitvijo (Iša).
  • Če ne more uporabiti vode zaradi bolezni, lahko namesto tega opravi Tajammum (suho čiščenje) in potem opravi molitev.